Epik d.o.o. - Občina Sežana
+ -Številka: 090-58/2010/7
Kategorije: Ostali sodni postopki
Številka: 090-58/2010/7
Datum: 21. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Epik d.o.o., Vojkovo nabrežje 25, 6000 Koper, ki jo zastopa direktor Matjaž Andrejašič (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-2/2010-8 z dne 8. 3. 2010, Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Koper (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Odločba organa št. 090-2/2010-8 z dne 8. 3. 2010 se v 2. točki izreka odpravi in se zahtevi prosilca v tem delu ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- dokument Vlade RS št. 05001 - 36/2009/5 z dne 10. 9. 2009: Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod,
- dokument organa št. 350 - 3/2006/32 z dne 24. 9. 2009: Zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod in
- dokument organa št. 350 - 3/2006 z dne 24. 11. 2009: Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 2. 2010 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja, ki jo je z elektronskim podpisom dopolnil dne 24. 2. 2010. Prosilec je od organa želel pridobiti naslednje dokumente, ki so povezani z zadevo pri Ustavnem sodišču RS št. U-I-219/09:
- zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana-vzhod, ki jo je vložila Vlada Republike Slovenije,
- odgovor Občine Sežana na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti,
- odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-229/2008-JL z dne 25. 8. 2008.
Organ je dne 8. 3. 2010 izdal odločbo št. 090-2/2010-8, s katero je prosilcu odobril dostop do odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-229/2008-JL z dne 25. 8. 2008, zavrnil pa je dostop do zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana-vzhod, ki jo je vložila Vlada Republike Slovenije in dostop do dokumenta, ki predstavlja odgovor Občine Sežana na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da Ustavno sodišče RS v zadevi še ni odločilo, zaradi navedenega pa organ meni, da zahtevani listini spadata med izjeme, določene v 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, postopek, ki se vodi pred Ustavnim sodiščem RS pa lahko uvrstimo med druge sodne postopke. Organ meni, da ne bi bilo dobro, da bi se še pred odločitvijo Ustavnega sodišča RS, na podlagi posredovane zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka ter odgovora Občine Sežana prosilcu, v javnosti hote ali nehote polemiziralo s podatki, navedenimi v listinah, in bi se na tak način vršil pritisk na državne institucije, med drugim tudi na Ustavno sodišče RS. Da se ob sprejemu prostorskih aktov za območje, ki ga pokriva Občina Sežana, konstantno vrši pritisk na državne institucije, pričajo članki, objavljeni v javnih občilih, kot tudi pisma, posredovana pristojnim organom (kot so npr. članek, objavljen v Slovenskih novicah z dne 28. 12. 2008, z naslovom »Bodo Italijani pokupili ves Kras«, članek v Primorskih novicah z dne 3. 2. 2009 z naslovom »Kras ni več tarča velikih investitorjev«, članek objavljen v Dnevniku z dne 25. 5. 2009, »Na Krasu prekomerna pozidava, MOP obljublja civilni iniciativi sodelovanje«, pismo, ki ga je Civilna iniciativa Kras posredovala Ministrstvu za okolje in prostor: »Pobuda CI Kras za nadzor nad občinskimi prostorskimi akti Občine Sežana« z dne 19. 11. 2009 itd.), na podlagi katerih skušajo civilne iniciative prepričati državne institucije v Republiki Sloveniji, da Občina Sežana pri sprejemanju prostorskih aktov (tudi navedenega odloka) ne ravna zakonito.
Nadalje organ v obrazložitvi navaja, da Ustavno sodišče RS deluje v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUstS). V ta namen je v skladu z 28. členom ZUstS posredovalo Občini Sežana zahtevo Vlade RS za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, da nanjo odgovori. Tako Občina Sežana kot tudi Vlada RS sta v skladu z določili ZUstS, Ustavnemu sodišču RS posredovali potrebne listine, na podlagi katerih bo Ustavno sodišče RS odločilo. Ker Ustavno sodišče RS o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka še ni odločilo, je v dani situaciji pristojno tudi glede dovolitve vpogleda v spis, v katerem se nahajajo s strani prosilca zahtevane listine. 1. odstavek 4. člena ZUstS namreč določa, da imajo udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek, druge osebe pa, če jim to dovoli predsednik ustavnega sodišča. Ker prosilec ni udeleženec predmetnega postopka, bi o njegovi prošnji za vpogled v predmetni spis odločal predsednik Ustavnega sodišča RS. Na podlagi povedanega je nesporno razvidno, da je ZUstS specialnejši predpis od ZDIJZ, ki na splošno ureja dostopnost informacij javnega značaja, in je zaradi tega potrebno dati prednost ZUstS, ki jasno določa način vpogleda v spis. Organ še navaja, da je Upravno sodišče v sodbi U 664/2007 izrazilo svoje stališče glede odnosa ZDIJZ do drugih specialnejših predpisov, ki urejajo postopek vpogleda v spis.
Organ je dne 10. 3. 2010 prejel pritožbo prosilca zoper 2. točko izreka odločbe št. 090-2/2010-8 z dne 8. 3. 2010, ki je bila po pozivu dopolnjena dne 17. 3. 2010. Organ je kot organ prve stopnje opravil preizkus pritožbe ter pritožbo posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 22. 3. 2010.
Prosilec je v pritožbi navedel, da se s pritožbo ne strinja in vlaga pritožbo zaradi kršitve materialnega predpisa. Pritožnik meni, da je organ uporabil napačen predpis, ker se ZUstS nanaša na Ustavno sodišče RS in ne na organ, zato bi le-ta moral uporabiti ZDIJZ. Prosilec predlaga delno odpravo izpodbijane odločbe. Dne 24. 3. 2010 je Pooblaščenec prejel tudi elektronsko pošto prosilca, v kateri prosilec dodaja pravno naziranje, da sta zahtevana dokumenta informaciji javnega značaja tudi po izrecni določbi 3. odstavka 5. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPNačrt), ker sodita v druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem.
Ker organ v skladu z določilom 2. odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-58/2010 z dne 23. 3. 2010 pozval, naj mu posreduje dokumente, ki so predmet pritožbenega postopka.
Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 29. 3. 2010.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je nadalje določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
V konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca ni sporno, da informacije, ki jih prosilec zahteva, spadajo v delovno področje organa, saj gre za informacije, ki so neposredno povezane z aktom organa, t.j. Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod (Ur. l. RS, št. 116/08), ki ga je organ sprejel na Občinskem svetu. V zvezi s predmetnim aktom je Vlada RS pri Ustavnem sodišču RS dne 10. 9. 2009 vložila zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, organ pa je v skladu z dopisom sodišča Ustavnemu sodišču RS podal svoja pravna naziranja na zadevo. Konkreten postopek pred Ustavnim sodiščem RS se torej navezuje na akt organa, sprejet v zvezi s prostorskim načrtovanjem, zato so zahtevane informacije brez dvoma povezane s prostorsko politiko organa in nedvomno spadajo v delovno področje organa.
Pooblaščenec je v zvezi z zahtevanimi informacijami nadalje tudi ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da v zvezi s prosilčevo zahtevo organ razpolaga z naslednjimi dokumenti:
- dokumentom Vlade RS št. 05001 - 36/2009/5 z dne 10. 9. 2009: Zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod,
- dokumentom organa št. 350 - 3/2006/32 z dne 24. 9. 2009: Zadržanje izvrševanja izpodbijanega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod in
- dokumentom organa št. 350 - 3/2006 z dne 24. 11. 2009: Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenimi dokumenti, ki jih organ prosilcu ni posredoval, obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo, ki izhaja iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
• pridobitev oziroma izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
• obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
3. 1. Izvedba sodnega postopka
Pooblaščenec uvodoma opozarja na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za postopek pred Ustavnim sodiščem RS, ki ga ne moremo uvrstiti med sodne postopke v ožjem pomenu besede. Ustavno sodišče RS namreč ni sodišče v klasičnem pomenu te besede, ampak je v Sloveniji pojmovano kot organ sui generis in kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin. Zato tudi postopki, ki jih vodi, stricto sensu niso sodni postopki, čeprav so jim podobni in se v njih smiselno uporabljajo relevantni procesni zakoni.
Vendar pa je Pooblaščenec glede na dejstvo, da je Ustavno sodišče RS najvišji organ sodne oblasti (glej 1. člen ZUstS), in da glede vprašanj postopka, ki niso urejena z ZUstS, ustavno sodišče glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči, široko interpretiral pojem »drugi sodni postopki« iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in v konkretnem primeru odločil, da se za namene, kot izhajajo iz ZDIJZ, za »druge sodne postopke« štejejo tudi postopki pred Ustavnim sodiščem RS. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da se tudi v postopkih pred Ustavnim sodiščem RS pojavlja potreba po varstvu podatkov, ki jih ustavno sodišče pridobi ali sestavi zaradi svojih postopkov, zaradi česar se po mnenju Pooblaščenca lahko podatkom, pridobljenim ali sestavljenim zaradi poteka postopka pred Ustavnim sodiščem RS, priznava smiselno enako varstvo, kot ga ZDIJZ priznava podatkom iz sodnih oziroma upravnih postopkov (glej 6., 7. in 8. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).
Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen za zatrjevanje izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, konkreten sodni postopek pa še ne sme biti zaključen. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da se je postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod z izdano odločbo Ustavnega sodišča RS končal dne 5. 5. 2010. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa izdana dne 8. 3. 2010, torej v času, ko je bil konkretni postopek pred Ustavnim sodiščem RS dejansko še v teku.
V teoriji je splošno sprejeto, da je pritožbeni postopek namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje. Takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. Zato npr. odločbe prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do družinske invalidnine iz razloga, ker vojaški invalid še ni umrl, ni mogoče spoznati za nepravilno oziroma nezakonito in je zaradi tega odpraviti, če pritožnik v pritožbi izkaže novo nastalo dejstvo, da je vojaški invalid umrl med pritožbenim rokom.
Nedvomno je potrebno iz enake logike izhajati tudi v konkretnem pritožbenem postopku. V nadaljevanju je Pooblaščenec izhajajoč iz zgoraj opisanega stališča in iz razloga, ker je bil v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen prvi pogoj, opredeljen v 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (postopek pred ustavnim sodiščem je bil še v teku), preverjal, ali je bil v trenutku odločanja prvostopenjskega organa izpolnjen tudi drugi pogoj, kot ga zahteva določba 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je tako izvedel škodni test in ugotavljal, ali bi razkritje zahtevanih informacij potencialno sploh lahko škodovalo izvedbi postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred predmetnega občinskega odloka.
3. 2. Škodni test
Poleg pogoja, da je pridobitev oziroma izdelava dokumenta namenjena izvedbi sodnega postopka, je torej bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina oziroma, da bi nastala določena škoda pri izvedbi sodnega postopka. Škodni test je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami.
T.i. škodni test mora v vsakem posameznem primeru izvesti organ, ki mora konkretno dokazati nastanek škode. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi navedel, da ne bi bilo dobro, da bi se še pred odločitvijo Ustavnega sodišča RS, na podlagi posredovane zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka ter odgovora organa, v javnosti polemiziralo s podatki, navedenimi v listinah, in bi se na tak način vršil pritisk na državne institucije, med drugim tudi na Ustavno sodišče RS.
Pooblaščenec je podrobno pregledal vse tri dokumente, ki predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja ter ugotovil, da vsi trije obravnavani dokumenti po svoji vsebini predstavljajo (nasprotujoča si) stališča Vlade RS in organa, ki se nanašajo na prostorsko politiko organa, zakonitost delovanja organa pri sprejemanju izpodbijanega akta in vsebino samega akta.
Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je ena temeljnih funkcij, ki jo pravica dostopa javnosti do informacij javnega značaja zasleduje, poleg demokratične in gospodarske funkcije, tudi njena nadzorna funkcija, ki je pomembno sredstvo nadzora državljanov nad oblastjo in lahko preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Glede na poseben ustavnosodni položaj sodstva se pri tem postavlja vprašanje, kakšno vlogo ima nadzorna funkcija v razmerju do sodne veje oblasti. Tu ima nadzorna funkcija nedvomno precej manjšo vlogo kot v razmerju do izvršilne oblasti, kljub navedenemu pa je nadzorna funkcija okrepljena predvsem v primeru, ko kot ena od strank postopka nastopa država, saj ima javnost v tem primeru predvsem interes, da nadzira delo države in njenih organov, manj pa, da bi nadzirala poštenost sojenja oziroma pravilnost delovanja sodišč.
Namen izjeme, na katero se v konkretnem primeru sklicuje organ (8. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), je predvsem v zagotovitvi spoštovanja temeljne ustavne pravice do nepristranskosti sojenja in splošneje nemotenega poteka sodnega postopka kot tudi v varovanju pravic strank do obrambe svojih interesov brez zunanjih vplivov, zlasti javnosti in javnih občil. V konkretnem primeru pa je po mnenju Pooblaščenca potrebno upoštevati predvsem dejstvo, da sta obe »stranki postopka« pred Ustavnim sodiščem RS, tako Vlada RS kot tudi Občina Sežana, zavezanca po ZDIJZ, da je predmet postopka presoja zakonitosti občinskega akta in da nikakor ne gre za stranki, ki bi bili »upravičeni do obrambe svojih interesov brez zunanjih vplivov«. Celo nasprotno, obe stranki naj bi zagovarjali interes javnosti, zato je po mnenju Pooblaščenca prav v takšnih primerih potrebno spodbujati informirano in na relevantnih podatkih podprto javno debato. Tako argument organa o pritiskih s strani javnosti po mnenju Pooblaščenca v konkretni zadevi ne vzdrži. Dokumenti - informacije javnega značaja namreč vedno lahko povzročijo različna mnenja in dileme v javnosti, pri tem pa je treba upoštevati, da je namen ZDIJZ ravno zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje, kar še posebej velja, kadar gre za presojo (ne)zakonitosti katerega koli veljavnega akta, ki so ga posamezniki pri svojem ravnanju dolžni upoštevati.
Hkrati Pooblaščenec še opozarja, da v zvezi s prostorskim načrtovanjem velja načelo javnosti, ki je kot splošno načelo določeno v 5. členu ZPNačrt. Navedeni člen v 1. odstavku tako določa, da morajo pri prostorskem načrtovanju pristojni državni in občinski organi skladno z določbami tega zakona omogočati izražanje interesov posameznic in posameznikov, skupin prebivalstva in udeležbo vseh zainteresiranih oseb v postopkih pripravljanja in sprejemanja prostorskih aktov. Vsakdo ima pravico biti obveščen o postopkih priprave prostorskih aktov ter v teh postopkih sodelovati s pobudami, mnenji in na drugačne načine, skladno z določbami tega zakona (2. odst). Predvsem pa je v tej zvezi pomemben 3. odstavek 5. člena ZPNačrt, ki določa, da morajo pristojni državni in občinski organi skladno s tem zakonom in z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakomur omogočiti vpogled v prostorske akte, njihova strokovna gradiva in v druge dokumente, povezane s prostorskim načrtovanjem, ter o zadevah prostorskega načrtovanja obveščati javnost. Nedvomno to velja tudi za konkreten primer, ko se občinski prostorski akt zaradi zatrjevanih postopkovnih nepravilnosti na predlog Vlade RS celo izpodbija pred ustavnim sodiščem.
Ob vsem navedenem Pooblaščenec ne more niti mimo dejstva, da je načelo javnosti iz 5. člena ZPNačrt nedvomno upoštevala ena izmed »strank postopka«, Vlada RS, ki je na svetovnem spletu (na naslednji spletni povezavi:
http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-08.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/43be06208fbad3e4c125761700472f99?OpenDocument )
dne 20.08.2009 (časovno torej še pred vložitvijo zahteve oz. pred formalnim začetkom postopka pred Ustavnim sodiščem RS) javno objavila dokumente, ki se navezujejo na postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod. Na navedeni spletni strani je med drugim v celoti objavljen dokument: Predlog Vladi Republike Slovenije za vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod, ki se od dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, v bistvenem niti ne razlikuje. Očitno je, da je že Vlada RS presodila, da objava zahtevanega dokumenta oziroma podatkov, ki iz dokumenta izhajajo, v ničemer ne more škodovati poteku postopka pred Ustavnim sodiščem RS oziroma je takšna objava celo zakonsko obvezna na podlagi 3. odstavka 5. člena ZPNačrt.
Pooblaščenec opozarja še na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nad. ESČP) Társaság a Szabadságjogokért proti Madžarski , v kateri je sodišče prav tako odločalo o kršitvi pravice dostopa do dokumenta, ki predstavlja zahtevo za oceno zakonitosti enega izmed členov madžarskega kazenskega zakonika, ki je bila vložena s strani člana parlamenta. V izdani sodbi je sodišče med drugim še posebej poudarilo, »da vložitev zahteve za naknadno abstraktno presojo zakonodaje, še posebej ker je vložena s strani poslanca, nedvomno predstavlja zadevo v javnem interesu«
Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je v konkretnem primeru očitno, da razkritje zahtevanih dokumentov v ničemer ne bi škodovalo izvedbi postopka pred Ustavnim sodiščem RS, zaradi česar v času odločanja prvostopenjskega organa ni bil izpolnjen 2. pogoj, ki ga za aplikacijo izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zahteva zakon.
4. Razmerje med pravico dostopa do informacij javnega značaja in institutom vpogleda v spis
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na sodbo Upravnega sodišča RS št. 664/2007, kjer je sodišče izrazilo svoje stališče glede odnosa ZDIJZ do drugih specialnejših predpisov, ki urejajo postopek vpogleda v spis, Pooblaščenec v nadaljevanju na kratko pojasnjuje svoj pogled na uresničevanje obeh zakonskih pravic.
Upravno sodišče RS se je v sodbi št. U 664/2007/-9 z dne 21. 2. 2008 dejansko postavilo na stališče, da iz 150. čl. ZPP posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, s tem, ko je določeno, da se sme dovoliti pregled in prepis le strankam in tistemu, ki ima upravičen interes. Zato je presodilo, da je potrebno dati ZPP, kot specialnejšemu procesnemu predpisu prednost, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da se s takšno razlago ne strinja in vztraja na stališču, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, pravdni postopek (oziroma v konkretnem primeru postopek pred ustavnim sodiščem) pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji, povsem različen pa je tudi objekt varstva, to je varovana pravica, ki tak postopek terja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe procesnega zakona, v tem primeru ZPP. V postopku dostopa do informacij javnega značaja gre namreč za odločanje o upravni zadevi. Na podlagi navedenega Pooblaščenec meni, da mora organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer mora v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec se torej ne strinja s stališčem Upravnega sodišča, da 150 čl. ZPP (kot specialni zakon) izključuje uporabo določb ZDIJZ, v primeru, ko prosilec zahteva dostop do dokumenta iz pravdnega spisa, saj za tak zaključek ni nikakršne pravne podlage.
Ob vsem napisanem pa Pooblaščenec še dodaja, da je sklicevanje organa na omenjeno stališče Upravnega sodišča RS neprimerno, saj je prosilec dokumente zahteval od organa, ki je organ kot organ lokalne samouprave dolžan postopati po določbah ZUP ter dokumente, ki jih je prosilec zahteval, presojati z vidika določb ZDIJZ, nikakor pa ne po določbi ZUstS, ki ureja pravico do vpogleda v spis in o kateri odloča predsednik ustavnega sodišča.
5. Obstoj drugih izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ
Iz vseh zgoraj navedenih razlogov je torej potrebno zaključiti, da zahtevani dokumenti že ob odločanju prvostopenjskega organa niso izpolnjevali pogojev iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, moral ugotoviti tudi, ali predmetni dokumenti morebiti predstavljajo katero izmed drugih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi informacijami, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
6. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu (t.j. v 2. točki izreka predmetne odločbe) odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, in sicer na podlagi dejstev, ki so obstajala v času odločanja prvostopenjskega organa. Ni pa odveč ponovno poudariti, da se je med odločanjem pritožbenega organa postopek pred Ustavnim sodiščem RS dne 5. 5. 2010 končal z izdajo odločbe, s katero je bil Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana - vzhod odpravljen.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega odločil, da je organ prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja (zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Sežana-vzhod, ki jo je vložila Vlada RS in oba odgovora Občine Sežana na zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti), in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka