Prosilka - KS Stara cerkev
+ -Številka: 090-56/2010/1
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-56/2010/1
Datum: 24. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 12. 2009, zoper molk Krajevne skupnosti Stara Cerkev, Stara Cerkev 48, 1332 Stara Cerkev (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilki v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo »Izjave o starosti objekta«, št. D.M.5-2003 z dne 22. 9. 2003, izdane s strani KS Stara Cerkev, pri čemer mora:
- v naslovu dokumenta prekriti ime in priimek ter naslov prejemnikov dopisa (dveh fizičnih oseb),
- v besedilu izjave o starosti objekta prekriti ime in priimek posameznikov (dveh fizičnih oseb).
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Pooblaščenec je dne 10. 12. 2009 prejel pritožbo prosilke, v kateri ta navaja, da je organu 4. 11. 2009 posredovala zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja in da kljub izteku zakonskega roka ni prejela odgovora. Prosilka je pritožbi priložila zahtevo za pridobitev informacije javnega značaja, iz katere izhaja, da je od organa zahtevala fotokopije vseh dokumentov, ki so kakorkoli povezani s prenovo, dogradnjo ali drugačnimi posegi v gospodarsko poslopje na naslovu Slovenska vas 15, parcelna številka 663 k.o. Stara Cerkev. Iz potrdila o oddaji pošiljke in fotokopije vročilnice izhaja, da je bila zahteva prosilke pri organu vložena dne 6. 11. 2009.
Pooblaščenec je organ dne 14. 12. 2009 z dopisom št. 0900-285/2009/2 pozval, naj mu, na podlagi prvega odstavka 255. člena ZUP sporoči, zakaj odločbe v zvezi z zahtevo prosilke ni izdal pravočasno.
Organ je Pooblaščencu odgovoril z elektronskim sporočilom dne 16. 12. 2009. V njem pojasnjuje, da se je prosilka zglasila pri organu, da bi pregledala mnenje krajevne skupnosti, da je bilo na mestu sedanje novogradnje gospodarsko poslopje že pred letom 1967. Organ pojasnjuje, da ker v njihovem arhivu niso našli fotokopije tega mnenja, so na Upravni enoti v Kočevju zaprosili za njegovo fotokopijo, ki je priložena k gradbenemu dovoljenju. Takoj, ko bodo zahtevani dokument prejeli, bodo prosilki omogočili vpogled vanj.
V skladu z zgoraj navedenim je Pooblaščenec dne 17. 12. 2009 o tem obvestil prosilko in jo pozval, naj Pooblaščenca obvesti, v kolikor ji organ do 17. 1. 2010 ne bo omogočil dostopa do zahtevane informacije.
Kot izhaja iz uradnega zaznamka št. 0900-285/2009/5, se je prosilka dne 20. 1. 2010 ponovno obrnila na Pooblaščenca, da zahtevanih dokumentov še ni prejela. Prav tako je Pooblaščencu dne 17. 12. 2010 posredovala dopis, v katerem navaja, da ji je organ vabilo na vpogled, ki naj bi se pri organu izvedel 2. februarja, posredoval šele 4. februarja, pri čemer vztraja, da želi fotokopijo zahtevanih dokumentov in ne vpogleda.
Pooblaščenec je organ, s pozivom št. 0900-285/2009/7 z dne 18. 2. 2010, ponovno pozval, naj prosilki omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v obliki, ki jo je zahtevala oz. naj njeno zahtevo zavrne v obliki zavrnilne odločbe, kot to zahteva 22. člen ZDIJZ.
Pooblaščenec je dne 2. 3. 2010, s pozivom št. 0900-285/2010, pozval organ, naj mu posreduje fotokopije vseh dokumentov, ki so kakorkoli povezani s prenovo, dogradnjo ali drugačnimi posegi v gospodarsko poslopje na naslovu Slovenska vas 15, parcelna številka 663, k.o. Stara Cerkev, ker bo zadevo prevzel v odločanje.
Organ je v elektronski pošti z dne 2. 3. 2010 Pooblaščencu pojasnil, da je bila prosilka obveščena, da lahko kadarkoli pride vpogledat v fotokopijo zahtevanega dokumenta na sedež organa, saj naj bi zahtevala samo vpogled. Organ ob tem pojasnjuje, da prosilki nikoli ni onemogočal vpogleda v dokument in da je fotokopijo celo pridobil od Upravne enote Kočevje, da bi lahko ustregel njeni zahtevi. Na zahtevo Pooblaščenca je organ dne 4. 3. 2010 temu posredoval tudi fotokopijo izjave o starosti objekta na parceli št. 663 v Slovenski vasi pri Kočevju. To je, po navedbah organa, edini dokument, ki je bil, v zvezi z objektom, izdan s strani KS Stara Cerkev. Gre za dokument KS Stara Cerkev št. D.M.5-2003 z dne 22. 9. 2003.
Pritožba je utemeljena.
1. Organ kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja
Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem in oblastnimi nalogami oziroma funkcijami teh organov.
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) v 1. členu določa, da so občine temeljne samoupravne lokalne skupnosti. 1. odstavek 18. člena ZLS pa določa, da se na območju občine lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določita s statutom občine. Prav tako se v statutu občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom iz drugega odstavka 19. b člena tega zakona. V primeru, da je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa njegov svet. Iz osmega odstavka 6. člena Statuta Občine Kočevje (Ur. l. RS, št. 23/1999) izhaja, da je krajevna skupnost Stara Cerkev pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. V pravnem prometu nastopa z neomejenimi pooblastili v okviru nalog, določenih v tem statutu. Na podlagi navedenega je organ kot tak zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevana informacija obstaja in da spada v delovno področje organa. Gre namreč za izjavo, ki jo je izdal organ sam. Pooblaščenec obenem ne dvomi, da je navedena izjava KS Stara Cerkev št. D.M.5-2003 z dne 22. 9. 2003 edini dokument, s katerim organ, v zvezi z zahtevo prosilke, razpolaga. Organ je namreč tudi ta dokument pridobil od UE Kočevje, po njegovih navedbah ravno z namenom ugoditi prosilki. Pooblaščenec tako ne vidi razumnega razloga, da bi dvomil v to, da organ razpolaga še s kakšno dokumentacijo, ki je v predmetni zadevi ni posredoval Pooblaščencu kot predmet tega postopka. Na podlagi vsega navedenega gre ugotoviti, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da izvira iz delovnega področja organa in posledično izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju pa je Pooblaščenec presojal, ali obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker se v dokumentu KS Stara Cerkev št. D.M.5-2003 z dne 22. 9. 2003 nahajajo tudi podatki o fizičnih osebah, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po pregledu dokumenta KS Stara Cerkev št. D.M.5-2003 z dne 22. 9. 2003 je Pooblaščenec tako ugotovil, da ta vsebuje varovane osebne podatke, in sicer v naslovu dokumenta ime in priimek ter naslov prejemnikov dopisa (dveh fizičnih oseb) in v besedilu izjave o starosti objekta ime in priimek posameznikov (dveh fizičnih oseb). V obravnavanem primeru gre za varovane osebne podatke, ker ni pravne podlage (zakon ali osebna privolitev, določena v zakonu), ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej z izbrisom imen in priimkov fizičnih oseb in njihovih naslovov, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti moral ugotoviti tudi, ali zahtevani dokument vsebuje tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilke, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Pooblaščenec je torej na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pooblaščenec na koncu pojasnjuje le še to, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Upoštevaje navedeno in glede na vsebino zahteve prosilke, mora organ prosilki posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov.
Stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka