Prosilec - Občina Kanal ob Soči
+ -Številka: 090-51/2010/5
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Številka: 090-51/2010/5
Datum: 7. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal (v nadaljevanju organ), št. 0901-0002/2010-4 z dne 10. 2. 2010, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 21. 1. 2010 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval poslušanje zvočnega zapisa 3. točke dnevnega reda 3. izredne seje OS Občine Kanal ob Soči, ki se je nanašala na pomoč podjetju Levplast d.o.o. Prosilec je še navedel, da je deležnik v tem podjetju in ker se je na seji večkrat omenjalo tudi njegovo ime, bi rad izvedel za vsebino razprave.
Organ je z dopisom z dne 1. 2. 2010 v postopek pozval stranskega udeleženca, podjetje Levplast d.o.o. in po prejetju njegovega odgovora v zadevi izdal odločbo št. 0901-0002/2010-4 z dne 10. 2. 2010, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je prosilcu delno omogočil vpogled:
- na 1. kaseti, str. 2 - nadaljevanje 3. točke po odmoru,
- na 2. kaseti, str. 1 - do zaključka 3. točke.
V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da sta v razpravi iz 3. točke sodelovala predstavnika podjetja Levplast d.o.o., ki sta predstavila situacijo podjetja. Ker bi odločitev organa lahko vplivala na pravice ali pravne koristi podjetja je organ v skladu s 44. členom ZUP pozval podjetje, naj se izjasni, ali gre v danem primeru za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je dne 5. 2. 2010 od podjetja Levplast d.o.o. prejel dopis, v katerem je navedeno, da se s predvajanjem posnetka ne strinjajo, ker bi posredovanje zvočnega posnetka lahko povzročilo resno škodo podjetju oz. napačno razumevanje situacije, ki bi lahko povzročilo poslabšanje razpoloženja med zaposlenimi in izgubo zaupanja zaposlenih v podjetje, kar lahko vpliva tudi na storilnost in posledično finančno stanje podjetja. Organ je na podlagi navedenega ocenil, da posnetek v določeni meri vsebuje podatke, ki so po zakonu javno dostopni, hkrati pa je ugotovil, da bi posredovanje celotnega posnetka podjetju lahko povzročilo škodo, katere posledice je težko oceniti. Vsekakor pa bi, kot to navaja organ, vplivalo na uspešen nadaljnji razvoj in učinkovitost. Del posnetka namreč vsebuje podatke o poslovnih planih, finančnem in kadrovskem stanju in nadaljnjem razvoju podjetja. Organ je ugotovil, da interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesom stranskega udeleženca, ki zahteva omejitev dostopa iz razloga poslovne skrivnosti. Javnost je sicer upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, vendar se po prepričanju organa zahtevi zadosti že s tem, ko se prosilcu omogoči delni vpogled (v posnetek 3. točke zadevne seje po odmoru, op. Pooblaščenca). Organ je še navedel, da nima tehničnih možnosti za zagotovitev delnega dostopa v del posnetka pred odmorom, kjer ne bi bilo potrebno varovati poslovnih skrivnosti podjetja.
Pooblaščenec je dne 23. 2. 2010 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu, ter jo odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 0901-0002/2010-6, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 8. 3. 2010. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Prosilec v pritožbi navaja, da se ne strinja z izdano odločbo organa. Ob tem prosilec navaja, da je precej nenavadno že dejstvo, da je bila točka pripravljena brez gradiva na pobudo manjšinskega deležnika, ki treh od petih deležnikov o tem ni obvestil. Čeprav je bil na seji prisoten tudi direktor, ki predstavlja podjetje, je informacije podajal manjšinski deležnik. Prosilec sam na sejo ni bil povabljen, zato bi rad vedel, na kakšen način se organ loteva reševanja tega podjetja v gospodarski krizi. Prosilec nadalje navaja, da mu je organ omogočil le delno, cenzurirano poslušanje zvočnega zapisa te točke dnevnega reda. Prosilec tudi navaja, da se v odločbi omenja možnost izdaje poslovne skrivnosti, kar pa po mnenju prosilca zanj ne more veljati, saj je solastnik podjetja, o katerem se je govorilo. Iz pritožbe prosilca nadalje izhaja, da je bila seja odprta za javnost, torej so bili nanjo vabljeni tudi novinarji. Po mnenju prosilca pa gre v bistvu za to, da so si nekateri v odsotnosti prosilca marsikaj privoščili, prosilec pa bi sedaj to rad slišal in tudi ukrepal. Prosilec se sprašuje, zakaj je potrebno skrivanje te točke človeku, ki se ga ta problematika tiče, če gradiva ni bilo in torej ni moglo biti zaupno, če seja ni bila zaprta za javnost in če so bili na sejo vabljeni tudi novinarji. Prosilec je pritožbi priložil tudi izpisek iz Ajpesa, ki izkazuje, da je lastnik in torej zainteresiran za pridobitev informacij javnega značaja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec tako pojasnjuje, da je v tem pritožbenem postopku presojal le tisti del posnetka, ki predstavlja posnetek 3. točke 3. izredne seje občinskega sveta do odmora, saj je bil prosilcu z odločbo prvostopenjskega organa glede tistega dela posnetka, ki se nanaša na 3. točko predmetne seje po opravljenem odmoru, dostop dovoljen in je v tem delu odločba organa št. 0901-0002/2010-4 z dne 10. 2. 2010 postala pravnomočna.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS). Kot določata 1. in 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, kar nedvomno pomeni, da informacije, ki jih prosilec zahteva, spadajo v delovno področje organa.
Upoštevaje navedeno gre ugotoviti, da v predmetni zadevi ni nobenega dvoma, da organ, kot organ lokalne samouprave, spada med organe, ki jih kot zavezance za dostop do informacij javnega značaja določa 1. člen ZDIJZ, da zahtevane informacije javnega značaja spadajo v njegovo delovno področje ter da obstajajo v materializirani obliki (t.j. na kaseti v obliki posnetka) in s tem izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo, ne glede na pravni interes. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal ali informacije, ki jih prosilec zahteva, vsebujejo katero izmed izjem od prostega dostopa v skladu s 6. členom ZDIJZ.
3. 1. Poslovna skrivnost kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je najprej presojal, ali se je organ v svoji odločbi št. 0901-0002/2010-4 z dne 10. 2. 2010 pravilno skliceval na izjemo poslovne skrivnosti. Organ je v odločbi namreč navedel, da posnetek v določeni meri vsebuje podatke, ki so po zakonu javno dostopni, hkrati pa je ugotovil, da bi posredovanje celotnega posnetka lahko povzročilo podjetju škodo, katere posledice je težko oceniti, vsekakor pa bi lahko vplivalo na uspešen nadaljnji razvoj in učinkovitost, ker del posnetka vsebuje podatke o poslovnih planih, finančnem in kadrovskem stanju in nadaljnjem razvoju podjetja. Organ je tako dostop do dela zahtevanih podatkov (posnetek 3. točke 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči do odmora) zavrnil iz razloga poslovne skrivnosti.
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Le-ta v konkretnem primeru glede na samo naravo informacije ne pride v poštev, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevano informacijo presojal z vidika objektivnega kriterija, na katerega se je v svoji odločbi tudi skliceval prvostopenjski organ. Pooblaščenec je tako ugotavljal, ali informacije na zahtevanem posnetku prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.
Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196).
Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Pooblaščenec je tako v pritožbeni postopek pozval tudi stranskega udeleženca, družbo Levplast d.o.o., ki je Pooblaščencu v dopisu z dne 12. 3. 2010 sporočila, da se ne strinja z razkritjem informacij, saj meni, da se prosilca zadeve, ki so bile obravnavane na seji, ne tičejo, saj bi jih lahko izrabil v škodo podjetja.
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da so se pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. člena ZGD-1, v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka družbi očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je namreč dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije in
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec ob tem najprej opozarja na dejstvo, da je bila 3. izredna seja Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči javna, kar je bilo Pooblaščencu s strani organa potrjeno dne 29. 4. 2010. Dejstvo, da je bila predmetna seja javna, je bilo oziroma bi lahko bilo znano tudi predstavniku stranskega udeleženca v predmetnem postopku, ki je na konkretni seji, natančneje tekom 3. točke dnevnega reda, občinskim svetnikom predstavil različne probleme, s katerimi se sooča podjetje, ki ga zastopa. Ob tem se postavi vprašanje, ali takšno javno opisovanje težav, v katerih se je znašlo podjetje, lahko zadosti zgoraj zapisanim okoliščinam, v okviru katerih je potrebno presojati obstoj poslovne skrivnosti. V konkretnem primeru je namreč očitno, da podjetje oz. njegov predstavnik ni imel jasnega namena pred javnostjo varovati takšnih in drugačnih podatkov o podjetju, ki so bili razkriti na javni seji občinskega sveta, saj bi se predmetne seje lahko udeležil kdorkoli izmed zainteresirane javnosti. Iz navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da v konkretnem primeru niso obstajali ukrepi, ki bi jih družba uporabila za varovanje zaupnosti informacij, predstavljenih na sami seji - torej težkih razmer, v katerih se je znašla. Družba je v konkretnem primeru presodila, da bo svoje finančno stanje javno razkrila na (javni) seji občinskega sveta, s tem dejanjem pa je hkrati očitno odstopila od namere varovati podatke o finančnem stanju družbe kot poslovno skrivnost družbe. Za nekaj, kar je že samo po sebi izraženo javno, bi namreč bilo po mnenju Pooblaščenca kontradiktorno trditi, da gre za poslovno skrivnost družbe.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ocenil, da informacije na posnetku, do katerega je organ prosilcu zavrnil dostop, ne predstavljajo poslovne skrivnosti družbe in kot take tudi ne pomenijo izjeme od prostega dostopa v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. 2. Osebni podatek kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Glede na dejstvo, da že sam prosilec v pritožbi navaja, da se zahtevane informacije nanašajo tudi nanj, saj naj bi bil na sami seji občinskega sveta večkrat omenjen, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov na posnetkih, ki je predmet pritožbe prosilca, podana izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ v 3. točki 6. člena tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem poslušanju vseh posnetkov je Pooblaščenec ugotovil, da posnetki dejansko vsebujejo tudi osebne podatke. Na tem mestu je potrebno najprej opozoriti, da posnetki večinoma vsebujejo osebne podatke (t.j. imena in priimke) oseb, zaposlenih v javnem sektorju, zato je v takšnih primerih potrebno aplicirati določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali za podatke v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Gre za t.i. »izjemo od izjem«, zato Pooblaščenec v zvezi z navedenim pojasnjuje, da ti podatki ne spadajo med t.i.. varovane osebne podatke, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Nadalje pa Pooblaščenec ugotavlja, da se na vsebini posnetkov pojavljajo tudi osebni podatki posameznikov - fizičnih oseb, ki so bili zaradi tematike, ki se je na seji obravnavala, omenjeni na sami seji občinskega sveta. Imena in priimki fizičnih oseb se na posnetku pojavijo v povezavi z njihovimi različnimi osebnimi okoliščinami, od premoženjskega stanja, do poklicnega življenja in različnih drugih okoliščin. Ob poslušanju določenih delov posnetka se povprečen posameznik tako lahko seznani z imeni in priimki fizičnih oseb ter jih iz opisa njihovih različnih osebnih okoliščin, ki izhajajo iz razprave na posnetku, relativno lahko določi, zato so na posnetku omenjene fizične osebe določene oz. vsaj določljive. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v konkretnih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Pooblaščenec glede na navedbe prosilca, da se problematika, obravnavana na seji, tiče njega osebno, opozarja
tudi na to, da samo dejstvo, da gre za prosilčeve osebne podatke in osebne podatke posameznikov, ki jih prosilec pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča, ne glede na to kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilca. Pooblaščenec kot pritožbeni organ je v skladu z ZDIJZ namreč dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je prosilec delničar družbe, ki je v tem postopku prisotna kot stranski udeleženec, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, oziroma celo podatke samega prosilca, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
4. Poraba javnih sredstev
Organ se v izpodbijani odločbi opredeljuje tudi do t. i. »izjeme od izjem« iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije ne glede na določbe 1. odstavka (kjer so naštete izjeme od prostega dostopa, med njimi tudi varstvo osebnih podatkov, op. Pooblaščenca) dovoli, če gre med drugim tudi za podatke o porabi javnih sredstev. Iz same razprave občinskih svetnikov je povsem očitno, da gre pri obravnavani tematiki za vprašanje porabe javnih sredstev, o kateri razpravljajo občinski svetniki. Razprava o finančnem stanju oz. težavah podjetja, ki je v tem postopku stranski udeleženec, traja vse do odmora (v tem delu je bil tudi dostop prosilcu zavrnjen), sklepi v zvezi z načinom porabe javnih sredstev pa so s strani občinskega sveta sprejeti po odmoru. Posnetek 3. točke predmetne seje od opravljenega odmora dalje pa je bil s prvostopenjsko odločbo organa opredeljen kot prosto dostopna informacija javnega značaja, do katere je bil posledično prosilcu tudi odobren dostop.
Pooblaščenec se v tem delu v celoti strinja z organom, da je javnost upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, vendar pa se navedenemu zadosti že s tem, ko se prosilcu omogoči delni vpogled v posnetek 3. točke seje občinskega sveta od odmora dalje, kot je organ tudi pravilno odločil v izpodbijani odločbi. Šele iz konkretnih sklepov občinskega sveta, ki so bili sprejeti po opravljenem odmoru, so namreč razvidne konkretne informacije o načinu in višini porabljenih javnih sredstev.
5. Vprašanje delnega dostopa (7. člen ZDIJZ)
V nadaljevanju je Pooblaščenec še presojal, ali je glede dostopa do posnetka 3. točke seje občinskega sveta do odmora možna uporaba instituta delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v katerem je določeno, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
V konkretnem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Določilo 7. člena ZDIJZ in 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek). Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tako tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi bil delni dostop v konkretnem primeru zaradi dejstva, ker se predmetni posnetek nahaja na kaseti (in ne morda na kakšnem drugem modernejšem nosilcu zvoka), že iz tehničnega vidika močno otežen. Pooblaščenec pa je nadalje pri poslušanju posnetka tudi ugotovil, da gre pri obravnavanih informacijah za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop tudi iz vsebinskega vidika praktično nemogoč in bi v primeru razkritja ogrozil zaupnost varovanih informacij (osebnih podatkov fizičnih oseb, omenjenih na seji občinskega sveta), zato po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru delni dostop ni možen.
6. Zaključek
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je dostop do zahtevanih informacij (posnetek 3. točke 3. izredne seje Občinskega sveta Občine Kanal ob Soči) treba zavrniti iz razloga obstoja izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru ni možna uporaba instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal, št. 0901-002/2010-4 z dne 10. 2. 2010. Tožbo se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka