Prosilec - Zavod za šport Kranj
+ -Številka: 090-44/2010/8
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-44/2010
Datum: 17. 6. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo in sklep Zavoda za šport Kranj, Partizanska 37, 4000 Kranj (v nadaljevanju organ) št. ZODL001/2010, z dne 25. 1. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba in sklep organa št. ZODL001/2010, z dne 25. 1. 2010 se odpravi. Organ mora prosilcu v roku 5 (petih) dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Dokument z naslovom »Sistematizacija delovnih mest 01. 06. 2009«;
- Dokument z naslovom »Priloga 1 – vzorec kontrole«, ki je del poročila Ministrstva za šolstvo in šport o opravljenem nadzoru prehoda v nov plačni sistem na Zavodu za šport Kranj;
- Pogodbo o opravljanju detektivskih storitev št. 8/2009 z dne 8. 12. 2009;
- Detektivsko poročilo o opravljeni detektivski nalogi iz pogodbe št. 8/2009 z dne 12. 12. 2009, pri čemer mora organ pri 2. točki poročila prekriti ime, priimek, naslov in kraj.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 30. 11. 2009 in 28. 12. 2009 na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Z vlogo z dne 30. 11. 2009 je prosilec zahteval kopije naslednjih dokumentov:
1. Soglasje sindikata o kadrovskem načrtu;
2. Zapisnik seje sveta zavoda na katerem je bil sprejet kadrovski načrt;
3. Spisek vseh zaposlenih v zavodu s sledečimi podatki:
- naziv, ki so ga prejeli po novi sistematizaciji,
- izobrazba,
- začetni razred,
- vsa napredovanja,.
- razred, po katerem dobiva delavec plačo.
Z vlogo z dne 28. 12. 2009 je prosilec ponovno zahteval dokumente iz prvotne zahteve, dodatno pa še naslednje dokumente:
4. Zadnja sistematizacija;
5. Soglasje sindikata za spremembo sistematizacije;
6. Zapisnik zbora delavcev o spremembi sistematizacije;
7. Zapisnik, sklep, odločba inšpekcije, ki je pregledovala prevedbo plač (prosilec je zapisal, da manjka ena stran);
8. Kadrovski načrt;
9. Poročilo detektivke Simone Žaže (št. lincence 131);
10. Pogodba med detektivsko org. in zavodom;
11. Račun, ki se nanaša na prejšnjo točko.
Organ je izdal odločbo in sklep št. ZODL001/2010 z dne 25. 1. 2010, s katero je zavrnil zahtevi prosilca z dne 30. 11. 2009 in 28. 12. 2009 v delu, ki se nanaša na:
- Spisek vseh zaposlenih v zavodu s podatki o nazivu, ki so ga prejeli po novi sistematizaciji, o izobrazbi, o začetnem razredu, o vseh napredovanjih in o razredu, po katerem vsak izmed njih dobiva plačo;
- Poročilo detektivke Simone Žaže;
- Pogodbo med detektivko in zavodom.
Organ je s sklepom obenem zavrgel zahtevi prosilca v delu, v katerem je ta zahteval dostop do:
- Soglasja sindikata za spremembo sistematizacije;
- Zapisnika zbora delavcev o spremembi sistematizacije.
Kot razlog za zavrnitev 3. točke prosilčeve zahteve z dne 30. 11. 2009 (spisek vseh zaposlenih v zavodu z naštetimi podatki) je organ navedel določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov. Poročilo detektivke Simone Žaže in pogodbo med njo in zavodom je organ zavrnil, ker je obe listini detektivka ob izdaji označila kot poslovno skrivnost. Vlogo prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevano soglasje sindikata za spremembo sistematizacije in zapisnik zbora delavcev o spremembi sistematizacije, pa je organ zavrgel, ker listini ne obstajata niti nikoli nista obstajali.
Dne 5. 2. 2010 se je prosilec pritožil zaradi molka organa in zaradi zavrnilne odločbe in sklepa. Prosilec je v prilogi, ki je predstavljala njegovi zahtevi z dne 30. 11. 2009 in 28. 12. 2009 grafično označil, katere dokumente je prejel (kljukica) in katerih ni prejel (označeno z roza označevalcem). Dokumenti, ki jih je prosilec prejel, so bili:
- Soglasje sindikata o kadrovskem načrtu;
- Zapisnik seje sveta zavoda na katerem je bil sprejet kadrovski načrt;
- Zadnja sistematizacija;
- Soglasje sindikata za spremembo sistematizacije;
- Kadrovski načrt;
- Račun, ki se nanaša na prejšnjo točko (delo detektivke).
Glede zahteve, ki se glasi "Zapisnik, sklep, odločba inšpekcije, ki je pregledovala prevedbo plač", je prosilec zapisal, da manjka ena stran (ostalo je pridobil). V telefonskem pogovoru, pri katerem je nastal uradni zaznamek št. 0900-30/2010/2, je prosilec Pooblaščencu v tem delu pojasnil, da se glede te manjkajoče strani pritožuje zaradi molka organa.
Glede preostalih dokumentov, ki jih ni prejel, Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje glede zavrnitve oz. zavrženja dostopa do naslednjih dokumentov:
- Spisek vseh zaposlenih v zavodu s podatki o nazivu, ki so ga prejeli po novi sistematizaciji, o izobrazbi, o začetnem razredu, o vseh napredovanjih in o razredu, po katerem vsak izmed njih dobiva plačo;
- Poročilo detektivke Simone Žaže;
- Pogodbo med detektivko in zavodom;
- Zapisnik zbora delavcev o spremembi sistematizacije.
Prosilec je označil, da je Soglasje sindikata za spremembo sistematizacije prejel. Glede na to, da je organ v tem delu zahtevo zavrgel, je Pooblaščenec pri prosilcu preveril, ali je ta dokument dejansko prejel. Prosilec je povedal (uradni zaznamek št. 090-44/2010/2), da v tem delu dejansko ni vložil pritožbe.
Na poziv Pooblaščenca je organ naknadno izdal tudi odločbo št. ZODL002/2010 z dne 16. 2. 2010, s katero je zavrnil zahtevo prosilca z dne 28. 12. 2009 v delu, v katerem še ni odločil z odločbo z dne 25. 1. 2010, in sicer glede manjkajoče strani pri prosilčevi zahtevi po "fotokopiji zapisnika, sklepa, odločbe inšpekcije, ki je pregledovala prevedbo plač". S prvo odločbo z dne 25. 1. 2010 je organ namreč prosilcu posredoval fotokopijo Poročila o opravljenem nadzoru prehoda v nov plačni sistem, ki ga je opravilo Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanju besedila Poročilo MŠŠ), vendar pa mu ni bila posredovana priloga s tabelo (v nadaljnjem besedilo Priloga 1). Organ je v odločbi št. ZODL002/2010 navedel, da izročitev fotokopij priloge s tabelo vseh zaposlenih z zgoraj opisanimi podatki zavrača po določilih Zakona o varstvu osebnih podatkov. Prosilec zoper to odločbo ni vložil pritožbe, zato Pooblaščenec zakonitosti te odločbe v tem postopku ni preverjal, temveč je obravnaval pritožbo zoper odločbo št. ZODL001/2010 z dne 25. 1. 2010.
Dne 16. 3. 2010 je Pooblaščenec pozval organ, naj mu pošlje:
- Spisek vseh zaposlenih v Zavodu z naslednjimi podatki: podatki o nazivu, ki so ga prejeli po novi sistematizaciji, o izobrazbi, o začetnem razredu, o vseh napredovanjih in o razredu, po katerem vsak izmed njih dobiva plačo
- dokument, ki ustreza zahtevi prosilca z dne 28. 12. 2009 pod točko 4. (Zapisnik, sklep, odločba inšpekcije, ki je pregledovala prevedbo plač)
- pojasnilo v zvezi z zahtevo prosilca z dne 28. 12. 2009 pod točko 3. (Zapisnik zbora delavcev o spremembi sistematizacije).
Organ je 19. 3. 2010 Pooblaščencu poslal dopis št. ZDOP025/2010, v katerem je priložil vso potrebno dokumentacijo, glede tretje alineje poziva pa je pojasnil, da direktor zavoda ni sklical zbora delavcev na temo spremembe sistematizacije, zato zapisnika zbora nima.
Pooblaščenec je 11. 5. 2010 pozval detektivko Simono Žaže, naj se, v kolikor ima interes, vključi v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Detektivka je na poziv Pooblaščenca odgovorila, da v tem postopku nima namena nastopati kot stranski intervenient. Detektivka je organ po telefonu seznanila z dejstvom, da ima prosilec kot oseba, v zvezi s katero so se zbirali in obdelovali podatki v resnici pravico do vpogleda v Poročilo, pa tudi v Pogodbo (določene postavke v pogodbi lahko naročnik skrije, npr. ceno), saj verjetno prosilca zanima le dejstvo, ali pogodba o naročilu detektivskih storitev obstaja. Poročilo je detektivka sestavila zato, ker prosilec ni želel prejeti pošte, za katero je bila kot detektivka pogodbeno zavezana, da jo vroči.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. Prvi člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Zavod za šport Kranj, ki je statusno opredeljen kot javni zavod, ki izvaja lokalno javno službo. Ustanoviteljica Zavoda za šport Kranj je Mestna občina Kranj, naloge javnih zavodov za šport pa so opredeljene kot nacionalnega pomena in opisane v Zakonu o športu. Tudi javni zavodi so pravne osebe javnega prava (ZDIJZ določa, da so organi zavezanci tudi "druge osebe javnega prava"), razen če ustanovitveni akt določa drugače (glej Prepeluh Urška, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, doktorska disertacija, Ljubljana 2004, str. 131). Zavod za šport Kranj je za izvajanje nacionalnega programa športa, za upravljanje, urejanje in vzdrževanje športnih objektov ter za opravljanje administrativnih, strokovnih, organizacijskih, tehničnih in drugih del na področju športa na območju Mestne občine Kranj, ustanovila Mestna občina Kranj.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Vprašanje obstoja zapisnika zbora delavcev o spremembi sistematizacije
Organ je zahtevo prosilca z dne 28. 12. 2009 za dostop do zapisnika zbora delavcev o spremembi sistematizacije (poleg zahteve za dostop do soglasja sindikata za spremembo sistematizacije, glede česar se prosilec ni pritožil) zavrgel in navedel, da takšna listina ne obstaja in nikoli ni obstajala. Organ je nadalje v pojasnilu z dne 19. 3. 2010 št. ZDOP025/2010 zapisal, da direktor zavoda ni sklical zbora delavcev na temo spremembe sistematizacije, zato zapisnika zbora nima.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ procesnopravno ravnal napačno, ko je zavrgel namesto zavrnil zahtevo prosilca. Če namreč organ prve stopnje ugotovi, da zahtevana informacija sploh ne obstaja, izda zavrnilno odločbo. Če pa ugotovi, da informacija obstaja, je pa sam nima v posesti, mora najpozneje v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve zadevo odstopiti organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje in o tem obvestiti prosilca. V primeru, da organ ne uspe ugotoviti kateri drugi organ je pristojen za reševanje zahteve, bo v skladu s 65. členom Zakona o splošnem upravnem postopku izdal sklep o zavrženju zahteve. V konkretnem primeru je organ ugotovil, da zahtevana informacija sploh ne obstaja, zato bi moral zahtevo prosilca v tem delu z odločbo zavrniti.
Vendar pa je Pooblaščenec ugotovil, da odločitev organa vsebinsko ne bi mogla biti drugačna, saj če zahtevani dokument ne obstaja, dostop do njega ni mogoč. Tudi Pooblaščenec je namreč ugotovil, da zahtevana informacija ne obstaja, saj če direktor zavoda zbora delavcev (na temo spremembe sistematizacije) ni sklical oziroma do njega ni prišlo, tudi zapisnik s tega zbora delavcev ne more obstajati. Pooblaščenec ni videl nobenega razumnega razloga, da organu v tem delu ne bi verjel, poleg tega tudi prosilec ni podal nobenih navedb, ki bi dokazovale, da je zbor delavcev na temo spremembe sistematizacije bil in bi bil posledično ustvarjen zapisnik.
Zaradi neobstoja pogojev za opredelitev zahtevanega dokumenta kot informacije javnega značaja (dokument se ne nahaja v materializirani obliki) skladno s 4. členom ZDIJZ, je bilo potrebno zahtevo prosilca v tem delu zavrniti.
3. Vprašanje dostopa do drugih zahtevanih dokumentov; obstoj morebitnih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
3.1 Zavrnitev dostopa zaradi varstva osebnih podatkov
Organ je z izpodbijano odločbo št. ZODL001/2010 z dne 25. 1. 2010 iz razloga varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do Spiska vseh zaposlenih v zavodu s sledečimi podatki:
- naziv, ki so ga prejeli po novi sistematizaciji,
- izobrazba,
- začetni razred,
- vsa napredovanja,
- razred, po katerem dobiva delavec plačo.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja seznam, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu in je označen z naslovom »Sistematizacija delovnih mest 01. 06. 2009«, prav tako pa so informacije, ki jih je v zgoraj opisani zahtevi opredelil prosilec, zajete v Prilogi 1 Poročila MŠŠ (tabela, ki je priloga poročila Ministrstva za šolstvo in šport o opravljenem nadzoru prehoda v nov plačni sistem na Zavodu za šport Kranj). Ob pregledu obeh navedenih dokumentov je Pooblaščenec namreč dognal, da prvi dokument (Sistematizacija) ne vsebuje podatka o "vseh napredovanjih" javnih uslužbencev, drugi dokument (Priloga 1 poročila MŠŠ) pa ne vsebuje imena in priimka javnih uslužbencev. Zahteva po imenih in priimkih namreč izhaja iz same opredelitve zahteve po "spisku vseh zaposlenih", saj se pri tem predpostavlja, da je prosilec želel spisek imen in priimkov vseh zaposlenih. Poleg tega pa iz primerjave obeh dokumentov izhaja, da se podatki o izobrazbi posameznih javnih uslužbencev, ki so navedeni v prvem ali drugem dokumentu, med seboj razlikujejo.
Poleg tega je dejstvo, da je organ v odločbi št. ZODL001/2010 z dne 25. 1. 2010, ko je odločal o tej zahtevi prosilca, odločal o dostopu do dokumenta Priloga 1 Poročila MŠŠ in ne o Sistematizaciji, saj je organ Pooblaščencu v telefonskem pogovoru pojasnil, da nima "spiska vseh zaposlenih" in da je lažje, če takšno tabelo ustvari. Navsezadnje pa je organ Pooblaščencu poslal Sistematizacijo delovnih mest, kar je bilo pravilno, vendar pa kaže na dejstvo, da je organ v času odločanja (v navedeni odločbi) presojal (ne)dopustnost dostopa do Priloge 1 Poročila MŠŠ.
Organ je torej dostop do zahtevanih informacij (ki izhajajo iz Priloge 1 in Sistematizacije) zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni pravilno uporabil materialnega predpisa oziroma na konkreten primer ni apliciral določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Le-ta namreč predstavlja t.i. izjemo od izjeme in določa, da se ne glede na morebitno izjemo iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (v konkretnem primeru izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih podatkih sicer za osebne podatke, vendar pa ti ne sodijo v kategorijo t.i. varovanih osebnih podatkov, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami; ZJU) namreč v 1. členu opredeljuje, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, ki ga sestavljajo državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi; druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Zavod za šport Kranj je javni zavod, zato so skladno s 1. členom ZJU zaposleni v njem javni uslužbenci.
Vsi podatki, ki so vsebovani v obravnavanih dveh dokumentih, neposredno sodijo v kategorijo podatkov, povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev. Čeprav Priloga 1 Poročila MŠŠ ne vsebuje imen in priimkov javnih uslužbencev, pa vsebuje druge podatke, s pomočjo katerih bi lahko določili posameznega javnega uslužbenca. Kot že navedeno, noben od podatkov, vsebovanih v obeh dokumentih, skladno s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ, v povezavi z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o javnih uslužbencih, ne predstavlja varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je zaradi navedenega odločil, da mora organ posredovati prosilcu oba navedena dokumenta, torej:
- dokument z naslovom Sistematizacija delovnih mest 01. 06. 2009;
- dokument z naslovom Priloga 1 – vzorec kontrole, ki je del poročila Ministrstva za šolstvo in šport o opravljenem nadzoru prehoda v nov plačni sistem na Zavodu za šport Kranj.
3.2 Zavrnitev dostopa zaradi varstva poslovne skrivnosti
Organ je zaradi varstva poslovne skrivnosti zavrnil zahtevo prosilca za dostop do naslednjih dveh dokumentov:
- Poročila detektivke Simone Žaže;
- Pogodbe med detektivko in zavodom.
Organ je v odločbi zgolj kratko navedel, da je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, ker je obe listini detektivka ob izdaji označila kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih dokumentih za Pogodbo o opravljanju detektivskih storitev št. 8/2009 z dne 8. 12. 2009 ter za Detektivsko poročilo o opravljeni detektivski nalogi iz pogodbe št. 8/2009 z dne 12. 12. 2009. Oba dokumenta imata v desnem zgornjem kotu oznako "Poslovna skrivnost".
Detektivka, ki je z Zavodom sklenila omenjeno pogodbo in izvedla dogovorjeno storitev, je v odgovoru Pooblaščencu na poziv, če se želi vključiti v postopek kot stranska udeleženka, zapisala, da je naročnika (t.j. organ) po telefonu seznanila, da ima prosilec kot oseba, v zvezi s katero so se zbirali in obdelovali podatki, v resnici pravico do vpogleda v Poročilo, pa tudi v Pogodbo (določene postavke v pogodbi lahko naročnik skrije, kot npr. ceno). Sicer pa je detektivka zapisala, da nima namena nastopati kot stranski intervenient v konkretnem postopku.
Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti, ki je kot izjema od prostega dostopa do informacije javnega značaja opredeljena v 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, ali in zakaj zavrnitev dostopa do zahtevanih dveh dokumentov ni bila upravičena.
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega pa ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za subjekt. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 40. člena ZGD-1).
V konkretnem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da je detektivka sicer zahtevana dokumenta označila kot poslovno skrivnost, vendar pa ne organ ne detektivka nista predložila nikakršnega dokumenta, ki bi predstavljal sklep v smislu 1. odstavka 39. člena in 1. odstavka 40. člena ZGD-1. Pogodbi o opravljanju detektivskih storitev je sicer priložena tudi Pogodba o obdelavi osebnih podatkov, ki zavezuje tako detektivko kot organ k varovanju (osebnih) podatkov, vendar tako iz te pogodbe kot izjave detektivke (uradni zaznamek št. 090-44/2010/7) izhaja, da so "surovina, ki se varuje kot poslovna skrivnost" osebni podatki. Detektivka je tudi v dopisu Pooblaščencu zapisala, da meni, da ima posameznik pravico do vpogleda v Pogodbo in Poročilo; iz navedenega Pooblaščenec sklepa, da detektivka predvsem želi varovati osebne podatke, saj je to ključno pri opravljanju poklica detektiva.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana dokumenta ne izpolnjujeta pogojev, ki jih za obstoj poslovne skrivnosti določa 39. člena ZGD-1, zato ne gre za izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. točki 1. odstavku 6. členu ZDIJZ.
Dodatno pa Pooblaščenec še pripominja, da gre pri Pogodbi o opravljanju detektivskih storitev pri določitvi cene za opravljanje naročenih detektivskih storitev za podatek, ki kaže na porabo javnih sredstev, kar pomeni, da tudi če bi bil dokument varovan kot poslovna skrivnost, bi se glede na 3. odstavek 6. člena ZDIJZ podatek o porabi javnih sredstev moral razkriti. 3. odstavek navedenega člena namreč predstavlja t.i. izjemo od izjeme, saj določa, da se ne glede na morebiten obstoj kakšne izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V nasprotju s tem, da zahtevana dokumenta ne predstavljata izjeme poslovne skrivnosti, pa tako Pogodba kot Poročilo vsebujeta osebne podatke. Pooblaščenec ugotavlja, da osebni podatki detektivke (ki je samostojna podjetnica posameznica in s svojim imenom nastopa v pravnem prometu) ter zakonitega zastopnika organa (kot javnega uslužbenca) niso varovani osebni podatki po določbah ZVOP-1. Se pa varovani osebni podatki pojavijo na Detektivskem poročilu o opravljeni detektivski nalogi, in sicer osebni podatki (ime, priimek, naslov in kraj) samega prosilca. Pooblaščenec je v izreku te odločbe organu naložil, naj s tehniko anonimizacije prekrije ime, priimek in naslov osebe, ki se pojavi na začetku 2. točke omenjenega Poročila. Čeprav gre za osebne podatke prosilca samega, pa le-ta ni zahteval vpogled v lastne osebne podatke po 30. členu ZVOP-1, temveč dostop do informacij javnega značaja. V primeru, ko organ in Pooblaščenec odločata po določbah ZDIJZ, morata namreč upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba, ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do tega istega dokumenta, bi moral organ dostop dovoliti pod enakimi pogoji, kot osebi, čigar osebni podatki se na Poročilu nahajajo. Da pri tem ne bi kršil varstva osebnih podatkov osebe, navedene na Poročilu, bi moral organ prekriti varovane osebne podatke. Če pa bi prosilec zahteval navedeno Poročilo po Zakonu o varstvu osebnih podatkov izvršujoč svojo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, bi bil (lahko) upravičen do dostopa do lastnih osebnih podatkov.
Glede na navedeno mora torej organ, upoštevajoč 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 7. členom ZDIJZ, s tehniko anonimizacije prekriti varovane osebne podatke (ime, priimek, naslov in kraj). 7. člen ZDIJZ (delni dostop) namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
4. Sklepno
Pooblaščenec je za zaključek ugotovil, da drugih izjem razen varstva osebnih podatkov (skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ) v zahtevanih dokumentih ni, zato je pritožbi prosilca zoper odločbo in sklep organa št. ZODL001/2010 z dne 25. 1. 2010 ugodil, izpodbijano odločbo in sklep odpravil in sam rešil zadevo, tako kot izhaja iz izreka te odločbe. Zavrnil pa je zahtevo prosilca v delu, ki se je nanašala na dostop do dokumentov, za katere je tudi Pooblaščenec ugotovil, da ne obstajajo, zato glede na določbo 4. člena ZDIJZ zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka