Prosilec - Občina Žužemberk
+ -Številka: 090-41/2010/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-41/2010/4
Datum: 19. 4. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2009-12 z dne 18. 12. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 2. 11. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval vpogled v original vročilnico, ki je bila predložena pri oddaji vloge za nakup kmetijskega zemljišča št. 897/2 k.o. Hinje. Prosilec je v isti zahtevi organu zastavil vprašanje, kdo je podpisnik te vročilnice na občinski upravi Žužemberk.
Organ je dne 18. 12. 2009 izdal odločbo št. 090-10/2009-12, s katero je zahtevo prosilca za vpogled v original vročilnico, ki je bila predložena pri oddaji vloge za nakup kmetijskega zemljišča št. 897/2 k.o. Hinje, v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je prosilcu dne 18. 12. 2009 izdal informacijo, kdo je podpisnik te vročilnice pri organu, v preostalem pa je organ zahtevo prosilca zavrnil, saj že iz prosilcu posredovanega dopisa izhaja, da z originalom vročilnice razpolaga ……….. Organ je še navedel, da je po ustaljeni sodni praksi znano, da vročilnica ostane osebi, ki dokument odpošilja ter ne prejemniku pošiljke. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker zahtevanega dokumenta organ ne poseduje, niti ne obstaja dolžnost, da ga pridobi.
Pooblaščenec je dne 30. 12. 2009 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu, ter jo odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 090-10/2009-16 z dne 15. 2. 2010, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 19. 2. 2010. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Prosilec v pritožbi navaja, da mu je organ dostop do originalne vročilnice zavrnil, češ da vročilnico poseduje vročitelj, kar je tudi pravilno, vendar pa ta vročilnica ni bila oddana po pošti, kot organa navaja v obrazložitvi odločbe, ampak je bila vročilnica oddana neposredno na občini. Nadalje prosilec navaja, da je obrazec vročilnica občinski dokument, ki ga lahko izda samo občina, ne pa vlagatelj. Prosilec navaja, da bi razumel, če bi vlagatelj posedoval poštno vročilnico - povratnico na pošti in bi vsebovala poštni žig, vrsto pošiljke, datum oddaje ter žig in podpis občine z datumom sprejema. Nadalje prosilec navaja, da bi doumel, če bi vročilnico napisal sam vlagatelj osebno in lastnoročno s svojimi podatki, o vrsti dokumenta, naslovom, datumom ter s potrdilom občine, da je ta dokument sprejela. Poleg tega pa prosilec trdi, da organ ni oddajal dokumenta, pač pa ga je sprejemal. Prosilec nadalje trdi, da se kopija vročilnice nahaja pri organu in jo je prosilec videl osebno ob vpogledu v dokumentacijo, ki jo je predhodno zahteval. Vročilnica po pritožbenih navedbah prosilca ni bila pravilno izpolnjena. Na tej vročilnici ni zaznati, kaj je in od koga je občina sprejela ter potrdila sprejem. Ob vpogledu dokumentov je prosilec videl tudi poštno povratnico, ki naj bi jo vlagatelj poslal po pošti iz Ljubljane, vendar ta povratnica nima nobenega poštnega žiga, datuma ali sprejema pošte. Poštna povratnica je s strani organa potrjena z žigom in podpisom iste osebe in z istim datumom kot na vročilnici. Prosilec se sprašuje, kako je organ svojo vročilnico, ki je občinski dokument, izdal vlagatelju, kajti organ je dokument sprejemal in ne vročal vlagatelju g. ……. Po mnenju prosilca lahko g. ………. poseduje poštno povratnico, ki je žal nepotrjena s strani pošte, je le potrjena s strani organa, prosilec pa ne razume, kako lahko g. ………. poseduje vročilnico, ki je last občinske uprave. Prosilec v zvezi z vsem navedenim domneva, da dokumenti o oddaji vloge za nakup kmetijskega zemljišča na organ niso bili vloženi pravočasno in da so bili kasneje prirejeni pogojem razpisa.
Pooblaščenec je dne 12. 3. 2010 organu posredoval poziv za dokumentacijo št. 090-41/2010/2, ki v navedeni zadevi pri organu obstaja. Dne 19. 3. 2010 je Pooblaščenec s strani organa prejel dopis št. 090-10/2009-18, s katerim je organ Pooblaščencu posredoval zaprošeno dokumentacijo ter mu ob tem podal še dodatna pojasnila v predmetni zadevi.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
V konkretnem primeru prosilec zahteva dostop do listine, t.j. vročilnice, kot je le-ta urejena v 97. členu ZUP, in ki je, kot navaja prosilec, občinski dokument.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da je vročilnica listina o vročitvi dokumenta naslovniku. ZUP ureja vročilnico v 97. členu in v 1. odstavku določa, da vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema. Vročilnica (oz. povratnica, ki se uporablja pri vročanju dokumenta po pošti) se da k spisom upravne zadeve, ker je listinski dokaz o opravljeni vročitvi dokumenta. Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (2. odst. 98. člena ZUP), npr. z zaslišanjem naslovnika, vročevalca, prejemnika dokumenta itd. (več: Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, Ljubljana 2006, str. 239, 240).
Glede na dejstvo, da gre za organ, ki je pri vodenju postopkov zavezan ravnati po določbah ZUP (glej 1. člen ZUP), Pooblaščenec ugotavlja, da izdaja listin, kot je vročilnica, nedvomno spada v delovno področje organa.
3. Obstoj informacije javnega značaja v konkretnem primeru
Pooblaščenec v tej točki uvodoma pojasnjuje, da je bilo v predmetni zadevi najprej treba ugotoviti, ali se informacija, ki jo zahteva prosilec, nahaja v materializirani obliki oziroma ali organ z zahtevano informacijo sploh razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Prosilec je v obravnavani zadevi od organa v svoji zahtevi z dne 2. 11. 2009 izrecno zahteval vpogled v original vročilnice, ki je bila predložena pri oddaji vloge za nakup kmetijskega zemljišča št. 897/2 k.o. Hinje. Iz same zahteve prosilca ter iz obrazložitve odločbe organa ni povsem jasno, za kakšno vročilnico natančno gre, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju podrobno preučil spisovno dokumentacijo, iz katere izhajajo podrobnejša pojasnila organa v tej zadevi ter trditve prosilca. Ob tem je Pooblaščenec ugotovil naslednje:
- organ v svojem odgovoru prosilcu z dne 12. 11. 2009 navaja, da ima original predmetne vročilnice vlagatelj dokumentacije, vročilnico pa je pri organu podpisala oseba, ki je bila zadolžena za sprejem poštnih pošiljk,
- v obrazložitvi odločbe št. 090-10/2009-12 z dne 18. 12. 2009 organ navaja, da po ustaljeni praksi vročilnica ostane osebi, ki dokument odpošilja in ne prejemniku pošte,
- prosilec v svojem dopisu - pritožbi zaradi molka organa z dne 14. 12. 2009 navaja, da je vročilnica občinski obrazec, ki ga občina izstavi nekomu, če ona komu izroči pošiljko, ne pa če kaj sprejme. Zaradi navedenega prosilec predvideva, da mora biti original vročilnice pri organu in sklepa da vročilnice kot občinskega dokumenta ne more posedovati vlagatelj.
- prosilec v svoji pritožbi z dne 28. 12. 2009 nadalje navaja, da v konkretnem primeru občina ni oddajala dokumenta, pač pa ga je sprejemala. Prosilca čudi, kako je organ svojo vročilnico, ki je občinski dokument, izdala vlagatelju, kajti organ je dokument sprejemal od vlagatelja, ne pa vročal vlagatelju.
Pooblaščenec je v zvezi z zadevo podrobneje pregledal tudi pravno ureditev in ugotovil, da podrobne določbe o vročilnici, poleg že navedenega 97. člena ZUP, vsebuje tudi Uredba o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki ureja upravno poslovanje, ki obsega delovni in poslovni čas ter uradne ure, uporabo prostorov in opreme, upravljanje dokumentarnega gradiva, komunikacijo s strankami in drugimi javnostmi, izvajanje uradnih dejanj, poslovanje v jezikih narodnih skupnosti in nadzor nad izvajanjem te uredbe ter velja za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače.
Vročanje v fizični obliki urejajo členi 170 - 172 Uredbe. V skladu s 170. členom se dokument v fizični obliki vroča na sedežu organa, po kurirju ali preko pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, če s predpisi ni določeno drugače. Če ni s predpisi drugače določeno, lahko stranka, ki osebno prevzame fizični dokument, prevzem potrdi na fizični kopiji dokumenta, ki ostane v zadevi.
V skladu s 171. členom Uredbe organi uporabijo ovojnico za osebno vročanje, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Ovojnico za osebno vročanje in povratnico lahko organi uporabljajo tudi za vročanje drugih dokumentov v upravnem postopku (2. odst.).
172. člen Uredbe pa nadalje ureja obliko ovojnice za osebno vročanje. Tako mora ovojnica mora biti izdelana kot večslojna tiskovina, del leve polovice zgornjega sloja pa služi kot vročilnica. V smeri izpisa mora imeti zgornji sloj podaljšek, na katerem vročevalec izpiše sporočili naslovniku o prispelem pismu. Na zadnji strani obvestila sta pojasnjeni določili prvega in četrtega odstavka 87. člena ZUP, ki opozarjata naslovnika na posledice, če pisma ne bo prevzel v določenem roku. Eno od sicer dveh vsebinsko enakih sporočil ostane na ovojnici.
Nadalje mora ovojnica vsebovati prostor za naslednje podatke: številka sprejemne pošte in številka priporočene pošiljke v črtni kodi, številka dokumenta, vsebina, prejemnik in njegov naslov, datum vročitve oziroma neuspele vročitve, način vročitve oziroma razloga za neuspelo vročitev, morebiten razlog odklonitev sprejema, kraj, kjer je vročevalec pustil pismo in drugo. Prav tako morajo ovojnica in podaljški za sporočila vsebovati prostor za lastnoročne podpise vročevalca in naslovnika (4. odst 172. člena Uredbe).
Zadnja stran vročilnice mora vsebovati izjavo, s katero prejemnik potrdi prevzem pisma. Prejemnik mora za besedilom ''Potrjujem, da sem dne'' v prazen prostor nad črto z besedami vpisati dan in mesec prevzema pisma. Izjavo prejemnik lastnoročno podpiše. Vročevalec mora na zadnji strani vročilnice za besedilom “Kraj, kjer je bilo puščeno pismo”, v prazen prostor nad črto napisati kraj, kjer je vročevalec pustil pismo kljub naslovnikovi odklonitvi sprejema, in sicer da je bilo pismo puščeno v naslovnikovem stanovanju, prostoru, kjer je zaposlen, na vratih naslovnikovega stanovanja, v naslovnikovem hišnem predalčniku ali na kakšnem drugem primernem mestu (5. in 6. odst. 172. člena Uredbe).
Iz navedene pravne podlage očitno izhaja, da je vročilnica listina, ki se uporablja ob vročanju takšnih in drugačnih pisanj organa. Je tudi dokaz o pravilni vročitvi, čeprav se lahko vročitev dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. Iz zgornjih navedb prosilca in organa pa izhaja, da je bila konkretna vročilnica, glede katere teče predmetni pritožbeni postopek, »ustvarjena« ob sprejemu določene pošiljke. Takšen zaključek izhaja tako iz obrazložitev organa (»podpisala jo je oseba, ki je bila zadolžena za sprejem poštnih pošiljk«, »vročilnica ne ostane prejemniku pošte«) kot tudi iz trditev prosilca (»občina ni oddajala dokumenta, pač pa ga je sprejemala«).
Ustrezna pravna podlaga glede sprejema pošiljk oz. potrjevanja sprejema pošte je 117. člen Uredbe, ki v 1. odstavku določa, da stranki, ki osebno izroči vlogo ali drug dokument, javni uslužbenec na njeno zahtevo potrdi prejem, praviloma na kopiji vloge oziroma dokumenta z odtisom prejemne štampiljke, datumom in podpisom.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ z vročilnico, ki je načeloma namenjena vročanju dokumentov, potrdil prejem določene pošiljke, ki je bila organu posredovana s strani tretje osebe. Navedeno je Pooblaščencu ob dodatnih poizvedbah potrdil tudi sam organ, ki je v dopisu Pooblaščencu z dne 17. 3. 2010 pojasnil, da je javna uslužbenka pri organu, namesto, da bi vročevalcu pošiljke izročila potrdilo o oddaji ponudbe (oz. prejem pošiljke potrdila na kopiji vloge), podala kot potrdilo o oddaji vročilnico in povratnico. Občina Žužemberk je torej v konkretnem primeru nastopala kot prejemnik pošiljke, ki je vročitelju pošiljke prejem potrdila na »obrazcu«, ki temu načeloma ni namenjen, torej »vročilnici«, katere original zahteva prosilec.
Organ je Pooblaščencu še pojasnil, da »vročilnica«, ki jo prosilec zahteva, dejansko obstaja, vendar jo organ poseduje zgolj v obliki fotokopije, ker jo je prejel kot fotokopijo s strani Upravne enote Novo mesto. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi kopijo omenjene vročilnice, iz katere je jasno razvidno, da organ na vročilnici nastopa kot naslovnik pošiljke, kot vročevalec oziroma pošiljatelj pa je na vročilnici navedena tretja oseba, ki po trditvah organa tudi poseduje original vročilnice.
Pooblaščenec glede na vse navedeno ni našel razumnega dvoma v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ originala zahtevanega dokumenta (t.j. vročilnice) dejansko nima. Pooblaščenec pa ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v podrobno presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali bi organ zahtevane informacije moral imeti. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Končno Pooblaščenec pojasnjuje še, da organ razpolaga s fotokopijo zahtevanega dokumenta, vendar je prosilec v svoji zahtevi z dne 2. 11. 2009 izrecno opredelil, da želi vpogled v original tega dokumenta, ki pa ga organ ne poseduje. Ker Pooblaščenec ne more in ne sme odločati preko same zahteve prosilca, je Pooblaščenec v konkretnem primeru pritožbo prosilca zavrnil. Pooblaščenec pa ob tem še pripominja, da ima prosilec s ponovno zahtevo po ZDIJZ še vedno možnost zahtevati fotokopijo dokumenta, katerega original je predmet tega pritožbenega postopka.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca (t.j. original vročilnice) in ugotavlja, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, ki je po 4. členu ZDIJZ eden izmed temeljnih treh pogojev, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja.
4. Zaključek
Ker organ z zahtevanim dokumentom, ki je predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk, št. 090-10/2009-12 z dne 18. 12. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka