Prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-40/2010/7
Kategorije: Dokument v izdelavi
Številka: 090-40/2010/7
Datum: 5. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 2. 2010, zoper odločbo Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ) št. 64106-6/2005 z dne 19. 1. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije zadnjih plačanih računov oziroma prikaz situacije po posameznih fazah za gradnjo športne dvorane pri Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki, Frankovo naselje, in sicer:
o 1. Faza: fotokopijo računa št. 0703207 z dne 1. 8. 2007 in obračunsko situacijo št. 599-182 z dne 31. 7. 2007, izdano s strani Splošnega gradbenega podjetja Tehnik d.d., s pripadajočo prilogo (27 strani priloge),
o 2. Faza: 14. Začasna situacija; Račun št. 0901180 z dne 30. 4. 2008 in obračunsko situacijo št. 599-671 z dne 30. 4. 2009, izdano s strani Splošnega gradbenega podjetja Tehnik d.d., s pripadajočo prilogo (26 strani priloge),
o 3. Faza: GO dela: 10. Začasna situacija; Račun št. 00900179 z dne 31. 1. 2009 in obračunsko situacijo št. 599-619 z dne 31. 1. 2009, izdano s strani Splošnega gradbenega podjetja Tehnik d.d., s pripadajočo prilogo (53 strani priloge),
o Dobava opreme: Obračunska situacija; Račun št. 0804201 z dne 29. 11. 2008 in obračunsko situacijo št. 599-579 z dne 29. 11. 2008, izdano s strani Splošnega gradbenega podjetja Tehnik d.d., s pripadajočo prilogo (27 strani priloge),
o Dopis Elan Inventa d.o.o. z dne 30. 11. 2009 (2 strani), 7. Končna situacija – dobava in montaža športne opreme s specifikacijo (12 strani),
o Predračun št. 7071 z dne 21. 2. 2007, izdalo Splošno gradbeno podjetje Tehnik d.d., s specifikacijo (4 strani),
o Predračun št. 7076 z dne 12. 2. 2007, izdalo Splošno gradbeno podjetje Tehnik d.d., s specifikacijo (3 strani),
o Dodatna in odpadla oprema – predlog za aneks k pogodbi za športno opremo OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka – spremembe (8 strani).
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 9. 12. 2009 od prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je prosilec zahteval fotokopije dokumentacije o gradnji športne dvorane Frankolovo naselje:
- razpis,
- ponudbeno dokumentacijo,
- analizo ponudb in odločitev o zbranem ponudniku,
- popis del za izvedbo z odstopanji in dodatnimi deli,
- plačane račune.
Organ je prosilcu dne 6. 1. 2010 posredoval dopis št. 64106-6/2005, v katerem navaja, da mu skladno z njegovo vlogo posreduje besedilo razpisa, razpisno dokumentacijo (splošni del), razpisno dokumentacijo (posebni del), zapisnik o odpiranju ponudb in ponudbeni predračun. Glede na to, da je bila izgradnja športne dvorane razdeljena na tri faze, je organ prosilcu posredoval dokumentacijo ločeno za vsako fazo posebej:
1. faza – pripravljalna gradbena dela, temelji, osnovna plošča, zunanji betonski kalup tri – polne dvorane.
2. faza – zaprtje objekta nove dvorane: strešna konstrukcija, streha, okna, vrata, fasada, tlak, notranje obloge, oprema dvorane.
3. faza – preureditev stare telovadnice za spremljajoče prostore nove dvorane (sanitarije, garderobe) in ureditev ostalih prostorov v stari telovadnici, postavitev nove strešne konstrukcije s streho, izvedba inštalacij za športno dvorano in spremljajoče prostore (tudi priklop na koriščenje geotermalne energije in montaža kolektorjev).
Prosilec je dne 13. 1. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper molk organa. V pritožbi je navedel, da ni prejel vseh zahtevanih informacij, in sicer odločitve o izbranem ponudniku, popisa del z odstopanji in dodatnimi deli in plačanih računov.
Pooblaščenec je organ dne 14. 1. 2010 pozval zaradi molka organa in organ je dne 19. 1. 2010 izdal odločbo št. 64106-6/2005, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje popisa del z odstopanji ter plačane račune, zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da je v celoti ugodil zahtevi prosilca v delu, v katerem zahtevane informacije poseduje. Prvotno posredovanim informacijam, je bilo tako treba dodati še zahtevane odločitve o izbiri ponudnikov, in sicer: obvestilo o oddaji javnega naročila št. 64106-6/2005 z dne 29. 9. 2006, obvestilo o oddaji javnega naročila št. 64106-6/2005 z dne 14. 5. 2007, obvestilo o oddaji javnega naročila št. 64106-6/2005 z dne 6. 2. 2008, št. 64106-6/2005 z dne 20. 3. 2008 in obvestilo o oddaji javnega naročila št. 64106-6/2005 z dne 15. 7. 2008. V preostalem delu (popis del z odstopanji ter plačani računi) je organ zahtevo prosilca zavrnil. Navaja, da je presodil, da je treba uporabiti izjemo po 9. tč. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki omogoča zadržanje informacij, v kolikor te predstavljajo delovno gradivo. Projekt izgradnje športne dvorane pri Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki, Frankovo naselje, namreč še ni zaključen, saj se določena dela še izvajajo, primopredaja objekta torej še ni bila izvršena, zaradi česar še ni bil izveden obračun (in s tem dokončni popis) del, tako razpisanih kot dodatnih, kar pomeni, da posledično še niso bili plačani računi izvajalcem za izvedbo naročila. Razkritje zahtevanih informacij bi na tej stopnji izvedbe projekta, v skladu s prej citirano zakonsko izjemo, nedvomno povzročilo napačno razumevanje vsebine zahtevanih informacij, zato je treba zahtevo zavrniti.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 4. 2. 2010 pri organu vložil pritožbo. Prosilec se pritožuje v delu, ki se nanaša na zahtevan popis del z odstopanji in dodatnimi deli ter plačane račune. Navaja, da ne držijo navedbe organa, da projekt še ni zaključen, ker se določena dela še izvajajo. V poročilu o izgradnji dvorane, ki nosi datum november 2009, ki ga je pripravil in podpisal g. ………… in ki so ga občinski svetniki dobili na decembrski seji, namreč z zadnjem odstavku piše: »Izgradnja športne dvorane Trata je sedaj v bistvu zaključena. Izvajalci del in nadzorna služba le še pridobivajo – kompletirajo vso potrebno dokumentacijo (kjer je še nekaj zapletov pri pridobitvi pozitivnega izkaza požarne varnosti), da bo Upravna enota razpisala tehnični pregled objekta in izdala uporabno dovoljenje.« Prosilec meni, da na podlagi te informacije upravičeno zahteva še manjkajočo dokumentacijo, ki obsega popis del z odstopanji in dodatnimi deli ter plačane račune, ki jih je organ prejel do vključno 1. 2. 2010.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno, dne 19. 2. 2010 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 090-40/2010/2, dne 23. 2. 2010, pozval k posredovanju vseh dokumentov, ki jih potrebuje za reševanje zadeve, in sicer dokumentov, glede katerih je prosilcu zavrnil dostop (popis del z odstopanji in plačane račune v zadevi gradnje športne dvorane pri Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki).
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril dne 8. 3. 2010, z dopisom št. 64106-6/2005 z dne 26. 2. 2010. V njem povzema vsebino odločbe št. 64106-6/2005 z dne 19. 1. 2010 in dodaja, da skladno z navedeno obrazložitvijo še enkrat pojasnjuje, da projekt še ni zaključen in tako še ni dokončnih obračunov s popisi del (delovno gradivo) ter posledično plačila še niso izvršena. Organ tako z navedenimi informacijami še ne razpolaga.
Dne 19. 3. 2010 je Pooblaščenec na organ ponovno naslovil poziv, naj mu organ, v roku 8 dni, posreduje fotokopije vse dokumentacije, s katero razpolaga v pritožbeni zadevi in glede katere je prosilcu zavrnil dostop.
Organ je Pooblaščencu dne 2. 4. 2010 (dopis št. 64106-6/2005 z dne 29. 3. 2010) posredoval naslednje dokumente:
- Zadnji plačani računi oziroma situacije po posameznih fazah:
o 1. faza – obračunska situacija,
o 2. faza – 14. začasna situacija,
o 3. faza: GO dela: 10. začasna situacija,
o 3. faza: INST dela: 6. začasna situacija,
o Dobava opreme: obračunska situacija.
- Popis del z odstopanji in dodatnimi deli:
o 1. Faza del: 2 dodatna predračuna
o Dobava opreme: popis del z dodatno in odpadlo opremo
Organ je še navedel, da je prosilcu že v prvi fazi posredoval popis del po posameznih fazah in ponudbene predračune.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec je ugotovil, da vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa, saj se nanašajo na izvedbo investicijskih gradbenih del, ki jih je organ, kot organ lokalne samouprave in kot zavezanec po ZJN-2, izvajal za izgradnjo športne dvorane pri OŠ Cvetka Golarja v Škofji Loki, posledično pa so te informacije tudi v zvezi s porabo sredstev iz občinskega proračuna. Prav tako se informacije, ki jih prosilec zahteva, nahajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, saj jih je organ Pooblaščencu dne 2. 4. 2010 tudi posredoval. Pooblaščenec tako ni sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, v kateri organ med drugim navaja, da z zahtevanimi informacijami še ne razpolaga, ker projekt izgradnje športne dvorane pri Osnovni šoli Cvetka Golarja v Škofji Loki, Frankovo naselje, še ni zaključen, zaradi česar še ni bil izveden obračun in s tem dokončen popis del. Prosilec od organa namreč ni zahteval dokončnega popisa del, ampak je zahteval seznanitev z vso dokumentacijo, s katero organ v predmetni zadevi trenutno razpolaga. Da pa organ razpolaga z določenimi plačanimi računi in obračuni po začasnih situacijah, pa izhaja iz dejstva, da je organ Pooblaščencu to dokumentacijo dne 2. 4. 2010 tudi posredoval.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
3. Dokumenti v postopku izdelave kot izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja
V izpodbijani odločbi se je organ pri zavrnitvi prosilčeve zahteve med drugim opiral tudi na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejše kriterije za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/2007, 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Vsi zahtevani dokumenti, o katerih je Pooblaščenec odločal v tem pritožbenem postopku, so že zaključeni in sami zase niso več predmet posvetovanja. Iz računov namreč izhaja, da so zaključeni, podpisani in požigosani s strani izvajalcev, ki so jih predložili, nekateri računi pa tudi nosijo oznako »plačano«, iz katere nedvomno sledi, da so bili tudi že poravnani. Iz navedenega sledi, da konkretni dokumenti niso več v postopku izdelave in tudi niso več predmet posvetovanja. Pooblaščenec namreč ne more slediti navedbam organa, da ker projekt še ni v celoti zaključen, so posamezni računi in spremljajoči obračuni, ki so predmet zahteve prosilca, še vedno v postopku izdelave. Računi so lahko v postopku izdelave dokler jih odgovorna oseba ne izda in odpošlje prejemniku, to je organu. V obravnavanem primeru pa so vsi izdani računi podpisani s strani oseb, ki so jih fakturirale in opremljeni z žigom pravne osebe (izvajalca gradnje oz. dobave blaga), nobenega dvoma pa tudi ni, da računi ne bi bili odpremljeni in posredovani organu, saj jih je Pooblaščenec prejel ravno od njega. V okviru izvedbe gradbenih investicijskih del, ki poteka po fazah, po naravi stvari nujno prihaja do različnih dokumentov, računov in začasnih situacij, ki ne prikazujejo zaključene situacije projekta kot celote, vendar pa vsak zase predstavljajo zaključene dokumente. Vsak dokument zase namreč predstavlja dokument, ki je, če ga poseduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti ne bo sprejeta kot končna in relevantna informacija oz. da bo po zaključku projekta kot celota podana drugačna končna situacija. Vsak tak dokument namreč predstavlja informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz vseh navedenih razlogov Pooblaščenec zaključuje, da dokumentacije, ki je bila Pooblaščencu posredovana, ni več mogoče šteti za dokumente v izdelavi ali za dokumente v postopku posvetovanja v smislu izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ugotoviti je potrebno tudi, da organ ni konkretno izkazal nastanka škode v primeru razkritja dokumentov, v kolikor bi resnično šlo za dokumente v postopku izdelave. Razkritje dokumentov v izdelavi bi moralo povzročiti napačno razumevanje njihove vsebine. Zgolj dejstvo, da projekt še ni v celoti zaključen in da gre za začasne situacije, s pavšalno navedbo organa, da bi razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine, namreč ne zadošča za obstoj škode. Na organu je dokazno breme glede obstoja škode zaradi napačnega razumevanja vsebine dokumenta. Povsem jasno je namreč, da gre za začasne situacije in da projekt še ni v celoti zaključen, kar izhaja tudi iz dokumentov samih. Organ lahko posredovanje zahtevanih dokumentov opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale na minimum, v konkretnem primeru z jasno označbo, da predmetni dokumenti ne prikazujejo zaključenega projekta, ampak faze začasnih situacij. Resnični namen izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotovitev nemotenih postopkov odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanj znotraj organov in med organi v času interne priprave zadeve. Iti mora za dokument, ki je v postopku izdelave pri organu, je predmet posvetovanja v organu ter je izpolnjen specifični škodni test (zaradi napačnega razumevanja njegove vsebine), kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Izkaže se torej, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na tem mestu Pooblaščenec obenem opozarja, da gre pri dokumentih, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za dokumente, ki izkazujejo podatke o porabi javnih sredstev. Upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme iz 9. tč. prvega odstavka 6. člena dokumentov, ki pa v konkretnem primeru sploh ni izkazana), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, bi bilo treba tudi v primeru obstoja izjeme po 9. točki 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ, ugotoviti, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso varovani podatki, zato mora organ prosilcu dostop do njih omogočiti.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe.
Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
Namestnica pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka