dekorativna slika

Društvo za zaščito živali Posavje - Veterinarska uprava RS

+ -
Datum: 30.05.2010
Številka: 090-36/2010/3
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-36/2010/3
Datum: 31. 5. 2010

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2 in 117/2006 - ZDavP2; ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito živali Posavje, Rozmanova 32, 8270 Krško, ki ga zastopa predsednica Damjana Rovan (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Veterinarske uprave RS, Parmova 53, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 06172-2470/2008/32 z dne 29. 1. 2010 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 
O D L O Č B O:


1.    Organ je dolžan prosilcu v 5 (petih) delovnih dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopijo odločbe o prekršku Veterinarske uprave RS z dne 23. 9. 2009 št. ODL-318/2009-0017, pri čemer mora prekriti:
-    na 1. strani:
o    v uvodu odločbe priimek in ime odgovorne osebe pravne osebe;
o    v 1. točki izreka priimek in ime odgovorne osebe pravne osebe;
o    v 2. točki izreka priimek, ime, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, ulico in kraj prebivališča, zaposlitev (naziv in naslov);
o    v izreku sankcije priimek in ime odgovorne osebe pravne osebe;
-    na 2. strani:
o    v 2. odstavku obrazložitve (ki se začne z "VURS OU Novo mesto"): ime in priimek veterinarja
o    v 9. odstavku obrazložitve (ki se začne z "Po tako izvedenem dokaznem"): ime in priimek odgovorne osebe.
-    na 3. strani: priimek, ime in naslov posameznika, ki se mu odločba vroča.

V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je 16. 9. 2009 na organ naslovil dopis, v katerem ga prosi, naj mu pojasni naslednje zadeve:
-    Ali je bil primer veterinarja, ki je izrekel evtanazijo za nemškega ovčarja, najdenega pri Borštu, občina Brežice, oktobra 2008, dan naprej na veterinarsko zbornico?
-    Če je odgovor da, prosi za pisno obrazložitev rešitve primera (ali so bili proti temu veterinarju izrečeni kakšni ukrepi, kakšni ukrepi so to bili, zapisniki nadaljnjih obravnav)?
-    Če je odgovor ne, prosijo za pisno obrazložitev, zakaj zadeva ni bila predana naprej in kdaj bo predana naprej?
-    Kako je bila rešena zadeva na višji instanci VURS-a, kamor naj bi ta primer z Meli Centrom šel; ali je bila zadeva ponovno dana na sodišče?
Prosilec pa je od organa tudi zahteval kopije vseh zapisnikov v čitljivi obliki, vezanih na ta primer – sporne evtanazije v Meli centru, predvsem primer nemškega ovčarja – razen tistih, ki jih je organ že posredoval na sestanku dne 23. 6. 2009.

Prosilec je dne 4. 11. 2009 na organ naslovil zahtevo po odgovorih na naslednja vprašanja:
-    Kakšne so bile ugotovitve preiskave zaradi suma sporne evtanazije psa v zavetišču Meli?
-    Na katere institucije je bil dan naprej primer?
-    Če primer ni bil dan naprej, prosi za obrazložitev, zakaj ne?
-    Zakaj veterinar, ki je izvršil sporno evtanazijo, ni bil prijavljen na veterinarsko zbornico?
-    Kaj konkretno pomeni "izrekel prekrškovno sankcijo" iz dopisa, ki ga je VURS poslal organu 23. 9. 2009 – ali gre samo za opomin, ali gre za denarno kazen (koliko EUR?) ali kaj drugega (in kaj drugega)?


Organ je z odločbo št. 06172-2470/2008/32 z dne 29. 1. 2010 zavrnil zahtevi prosilca. V obrazložitvi je organ navedel, da je glede zahteve prosilca po predložitvi kopij vseh zapisnikov v čitljivi obliki, ki so nastali po 23. 6. 2009, in informacije glede izrečenih ukrepov, organ v odgovoru prosilcu z dne 14. 1. 2010 posredoval odgovor, v katerem je posredoval zapisnik z dne 23. 6. 2009 in obrazložil potek konkretnega postopka (v zvezi s prijavo zaradi neupravičene evtanazije nemškega ovčarja). Organ je prejel dopis Pooblaščenca z dne 27. 1. 2010, v katerem je le-ta pojasnil, da če organ v odgovoru prosilcu le opiše, kako je potekal postopek, to ne predstavlja ustreznega odgovora, saj mora v skladu z 22. členom ZDIJZ izdati pisno odločbo, če zahtevo delno ali v celoti zavrne. Organ je v odločbi pojasnil, da je bil v obravnavani zadevi uveden postopek o prekršku zoper veterinarsko organizacijo in veterinarja. Ugotovitve inšpekcijskega postopka so pokazale, da je bila podana kršitev in zato izrečena sankcija. Ker sta zoper odločbo o prekršku tako pravna oseba kot tudi odgovorna oseba pravne osebe vložili zahtevo za sodno varstvo, odločba o prekršku, ki jo je izdala Veterinarska uprava, še ni postala pravnomočna. Organ se je kot razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval na 6. člen ZDIJZ, ki med drugim določa, da organ zavrne posredovanje informacije v primeru, ko gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali v primeru postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ko gre za postopek o prekršku, kjer odločitev še ni pravnomočna, zaključki organa ne štejejo kot dokončni. Preuranjena seznanitev javnosti z zaključki, ki so še predmet odločanja, lahko povzroči napačno mnenje v javnosti glede odgovornosti oseb, ki so v prekršku in posledično odškodninsko odgovornost organa, ki je takšne informacije v javnost preuranjeno posredoval. Organ je še zaključil, da se bodo po pravnomočnosti odločbe o prekršku zahtevani podatki lahko posredovali ob upoštevanju določb Zakona o varstvu osebnih podatkov. V zvezi z zahtevanim dostopom do kopij vseh zapisnikov v čitljivi obliki, je organ poudaril, da je stranka navedla, da se je z zapisniki že seznanila in jih želi pridobiti le v prepisu v čitljivi obliki. Organ zapisnikov nima izdelanih v prepisu, saj jih sodišče ni zahtevalo v prepisu. Ker gre za zapisnike na skupno 7 straneh, bi izdelava le teh predstavljala dodatno delo organu in stroške, ki v danem primeru ne bi pripomogli k razjasnitvi zadeve.

Prosilec se je na odločbo organa pritožil dne 9. 2. 2010 iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnih predpisov. Prosilec je v zvezi z uporabo izjeme iz 6. točke (1. odstavka) 6. člena ZDIJZ, ki jo je zatrjeval organ v odločbi, zapisal, da je po njegovem mnenju organ navedeni predpis uporabil napačno. Prosilec meni, da 6. člen ZDIJZ predvideva zavrnitev dostopa do informacij le za primere, ko bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka o prekršku, ne pa tudi za primer pavšalno ocenjene preuranjenosti zaradi nepravnomočnosti oz. iz skrbi pred javnim mnenjem ter morebitno odškodninsko odgovornostjo organa. Razlogov, kakršne navaja organ, po mnenju prosilca zakon ne opredeljuje, zato je bila njegova zahteva neupravičeno zavrnjena. V zvezi z zaprošenimi čitljivimi zapisniki je prosilec zapisal, da lahko, skladno z določbo 2. odstavka 34. člena ZDIJZ, organ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, skladno s svojim stroškovnikom, zato sklicevanje na domnevno ekonomično upravičenost zavrnitve dostopa do informacij v predmetni zadevi ne more biti merodajno, v zakonu pa tudi ni podlage za to. Prosilec je še navedel, da zahteve ni mogoče zavrniti na podlagi ocene organa, da posredovanje zaprošenih podatkov ne bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve. Prosilec je pripomnil, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj bi Veterinarsko upravo morala skrbeti morebitna odškodninska odgovornost, v kolikor bi v predmetni zadevi skladno z določbami ZDIJZ zagotovila javnost in odprtost svojega delovanja.

Organ je Pooblaščencu skladno z 245. členom ZUP pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe odstopil v pristojno reševanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
 
1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.

Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematrializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Veterinarsko upravo Republike Slovenije (VURS), ki je kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nedvomno zavezan organ po ZDIJZ. Dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, so nastali v postopku o prekršku, ki ga je vodil organ, kot prekrškovni organ na podlagi ZP-1, torej tudi ni nobenega dvoma, da sodi njihova vsebina v delovno področje organa. Prav tako seveda ni dvoma, da obstojijo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj je organ Pooblaščencu zahtevane dokumente posredoval skupaj z odstopljeno pritožbo.

2. Dostop do odločbe o prekršku

Prosilec je zahteval določene informacije glede izrečenih ukrepov v prekrškovnem postopku, ki ga je vodil organ. Organ je zavrnil dostop do odločbe o prekršku in navedel, da sta zoper konkretno odločbo o prekršku tako pravna oseba kot tudi odgovorna oseba pravne osebe vložili zahtevo za sodno varstvo, zato odločba o prekršku, ko jo je izdala Veterinarska uprava, še ni postala pravnomočna. Organ se je kot razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov skliceval na 6. člen ZDIJZ, ki med drugim določa, da organ zavrne posredovanje informacije v primeru, ko gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali v primeru postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Organ je navedel, da je bil v navedeni zadevi uveden postopek o prekršku zoper veterinarsko organizacijo in veterinarja. Ugotovitve inšpekcijskega postopka so pokazale, da je bila podana kršitev in zato izrečena sankcija. Ker sta zoper odločbo o prekršku tako pravna oseba kot tudi odgovorna oseba pravne osebe vložili zahtevo za sodno varstvo, odločba o prekršku, ko jo je izdala Veterinarska uprava, še ni postala pravnomočna. Po mnenju  organa se zaključki organa, ko gre za postopek o prekršku, kjer odločitev še ni pravnomočna, ne štejejo kot dokončni, preuranjena seznanitev javnosti z zaključki, ki so še predmet odločanja, pa lahko povzroči napačno mnenje v javnosti glede odgovornosti oseb, ki so v prekršku in posledično odškodninsko odgovornost organa, ki je takšne informacije v javnost preuranjeno posredoval.

2.1 Izjema iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ

V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na izjemo po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

6. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ omogoča organu zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Namen obravnavane izjeme je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona oziroma postopka s prekrški. Iz jezikovne razlage opisane norme izhaja, da možnost uporabe te izjeme predpostavlja oziroma zahteva kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. da je postopek še v teku (uporaba besede "izvedba" postopka implicira, da se le-ta še izvaja oziroma mora izvesti, da še ni zaključen);
2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Za obstoj te izjeme morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju.

V zvezi s prvim kriterijem, torej da je postopek še v teku, je Pooblaščenec na podlagi navedb organa in priložene dokumentacije ugotovil, da je bila 23. 9. 2010 sicer izdana obravnavana odločba o prekršku, vendar pa sta oba na prvi stopnji spoznana kršitelja 7. 10. 2010, v predpisanem roku, skladno z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB4, s spremembami in dopolnitvami; ZP-1) vložila zahtevo za sodno varstvo, to je redno pravno sredstvo zoper odločitev prvostopenjskega organa. Organ je Pooblaščencu sporočil, da sodišče še ni odločilo o zahtevi za sodno varstvo (uradni zaznamek št. 090-36/2010/2), iz česar logično izhaja, da tudi v času odločanja prvostopenjskega organa sodišče še ni odločilo o vloženem pravnem sredstvu. Pooblaščenec šteje, da je prekrškovni postopek še v teku, saj odločba zaradi vložitve rednega pravnega sredstva še ni postala pravnomočna.

Nadaljnji kriterij za možnost aplikacije izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je, da bi razkritje informacije (torej odločbe o prekršku) škodovalo izvedbi postopka. Ta pogoj torej zavezuje organ (in v pritožbenem postopku Pooblaščenca) k uporabi t.i. škodnega testa. Škodni test je eden izmed testov tehtanja, ki so vgrajeni v ZDIJZ. Dostop do informacije je namreč mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo za izvedbo postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe kazenskega ali prekrškovnega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (glej npr. Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana 2005, str. 128).

Pooblaščenec je ob skrbni preučitvi obravnavane odločbe o prekršku in vložene zahteve za sodno varstvo presodil, da razkritje zahtevanega dokumenta ne bi povzročilo takšne škode za izvedbo prekrškovnega postopka, da bi le-ta pretehtala nad pravico javnosti, da se z informacijo javnega značaja seznani. Pooblaščenec ugotavlja, da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi sploh nastala kakšna škoda za izvedbo postopka z razkritjem konkretne odločbe v prekršku.

Organ se je v odločbi sicer skliceval na to, da "zaključki organa, ko gre za postopek o prekršku, kjer odločitev še ni pravnomočna, ne štejejo kot dokončni, preuranjena seznanitev javnosti z zaključki, ki so še predmet odločanja, pa lahko povzroči napačno mnenje v javnosti glede odgovornosti oseb, ki so v prekršku in posledično odškodninsko odgovornost organa, ki je takšne informacije v javnost preuranjeno posredoval." Pooblaščenec ugotavlja, da organ s to navedbo ni v ničemer razložil, kakšna škoda za izvedbo prekrškovnega postopka bi nastala, če bi odločba o prekršku postala javna. Organ pa je tudi napačno tolmačil izjemo iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (ki je sicer ni navedel s številko, je pa zapisal zakonsko dikcijo), ko je zapisal, da ker odločitev organa še ni pravnomočna, ugotovitve v odločbi ne štejejo kot dokončne, preuranjena seznanitev javnosti z zaključki, ki so še predmet odločanja, pa lahko povzroči napačno mnenje v javnosti glede odgovornosti oseb. Organ je smiselno torej uporabil argumentacijo, ki je uporabna pri izjemi iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja določa, da lahko organ zavrne dostop do informacije, če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pooblaščenec pojasnjuje, da odločba o prekršku, ki je že dokončna, nikakor ne more šteti za dokument v postopku izdelave (organ se sklicuje na nepravnomočnost odločitve), ki bi bil še predmet posvetovanja v organu (organ je zapisal, da njegovi zaključki ne štejejo za dokončne) in bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (organ meni, da bi si lahko javnost ustvarila napačno mnenje glede odgovornosti vpletenih oseb). Aplikacija izjeme iz 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni možna, saj pri dokončni odločbi, kot že rečeno, sploh ne gre za dokument v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja v organu. Izrek odločbe je dokončen, odločitev organa pa se bo spremenila le v primeru, če bosta kršitelja uspešna s pravnim sredstvom, ki sta ga tudi izkoristila. Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/05; Uredba), ki v 1. odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Upoštevajoč to opredelitev je jasno, da izdana in dokončna odločba prekrškovnega organa ne more šteti za dokument, ki je v postopku izdelave in predmet posvetovanja v organu.

Pooblaščenec je presodil, da razkritje odločbe o prekršku ne bi škodovala izvedbi prekrškovnega postopka. Razkritje zahtevane informacije je namreč potrebno zavrniti, če bi to razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, str. 128). V konkretnem primeru sta vlagatelja zahteve za sodno varstvo zatrjevala, da način ugotavljanja in presoja nevarnosti (psa) za ljudi ni natančno predpisana in je prepuščena strokovni oceni veterinarja. V sodnem postopku, ki sta ga sprožila subjekta, za katera je prekrškovni organ ugotovil, da sta kršila predpise, bo torej glavni poudarek na presoji strokovne ocene veterinarja pri usmrtitvi psa. Po presoji Pooblaščenca pa predmetna odločba o prekršku ne vsebuje nobene informacije, ki bi škodno vplivala na izvedbo morebitnega ponovljenega prekrškovnega postopka. Kot že navedeno, bi morala biti izkazana konkretna (in ne le abstraktna) škoda za izvedbo postopka, ki pa je v obravnavanem primeru ni. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da izjema iz 6. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

2.2 Izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in delni dostop do zahtevanega dokumenta

Pooblaščenec je torej odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati fotokopijo odločbe o prekršku, vendar pa ne v celoti, temveč upoštevaje določbo 7. člena ZDIJZ. Slednja namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prejšnjega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

Obravnavana odločba o prekršku namreč vsebuje tudi podatke, ki morajo biti skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; ZVOP-1) varovani. Pooblaščenec je ugotovil, da se v odloči nahajajo osebni podatki odgovorne osebe pravne osebe ter veterinarja (ime in priimek, EMŠO, kraj rojstva, državljanstvo, naslov prebivališča, zaposlitev). Ti podatki so po ZVOP-1 varovani, opredeljeni pa so celo kot občutljivi osebni podatki, saj gre za podatke iz "evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške". Razkritje teh osebnih podatkov bi torej pomenilo kršitev pravice posameznika do varstva osebnih podatkov.

Ime in priimek uradne osebe, ki je odločbo o prekršku izdala, pa v nasprotju z zgoraj navedenim ni varovan osebni podatek oziroma razkritje teh osebnih podatkov ne bi pomenilo nezakonite obdelave osebnih podatkov. Podlaga za razkritje imena in priimka uradne osebe je namreč v 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre pri uradni osebi, zaposleni pri organu, za podatek, povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Kljub podani izjemi varstva osebnih podatkov (odgovorne osebe pravne osebe), je v obravnavanem primeru možno delno razkritje odločbe o prekršku skladno z določbo 7. člena ZDIJZ. Uredba v zvezi s tem podrobno določa, kako ravnati v primeru, ko dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ. 21. člen Uredbe tako določa, da se v takem primeru šteje, da je takšne informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
-    fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
-    zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

Pooblaščenec je skladno z navedenim odločil, da mora organ z eno od možnih tehnik anonimizacije prekriti varovane osebne podatke, v preostalem delu pa prosilcu omogoči seznanitev s kopijo zahtevane odločbe.

3. Dostop do zapisnikov v čitljivi obliki

Prosilec je od organa zahteval tudi kopije vseh zapisnikov v čitljivi obliki, vezanih na ta primer – sporne evtanazije v Meli centru, predvsem primer nemškega ovčarja – razen tistih, ki jih je organ že posredoval na sestanku dne 23. 6. 2009.

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ pravilno uporabil določbe ZDIJZ, ko je zavrnil dostop do kopij zapisnikov "v čitljivi obliki". Prosilec se je v pritožbi sicer skliceval na določbo 2. odstavka 34. člena ZDIJZ , ki določa, da organ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, skladno s svojim stroškovnikom. Po mnenju prosilca sklicevanje na domnevno ekonomično upravičenost zavrnitve dostopa do informacij v predmetni zadevi ne more biti merodajno, v zakonu pa tudi ni podlage za to.

Prosilec je od organa dejansko zahteval, da le-ta že obstoječe zapisnike v zvezi s postopkom usmrtitve nemškega ovčarja napravi "čitljive" in mu jih v obliki kopije posreduje. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilčeva zahteva enaka zahtevi po ustvarjanju novega dokumenta, take pravice pa ZDIJZ posameznikom ne daje. Glede na določbo 4. člena ZDIJZ je organ zavezan posredovati že obstoječe dokumente, ni pa dolžan ustvariti novih ali predelati že obstoječih dokumente na način, ki bi dejansko pomenil ustvarjanje novega dokumenta. V konkretnem primeru prepis dokumenta v "čitljivo obliko" pomeni natanko to – ustvarjanje novega dokumenta. Ne gre namreč za situacijo, ki jo predvideva 2. odstavek 5. člena ZDIJZ, po katerem ima prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Uredba v 1. odstavku 16. člena določa, da če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. 2. odstavek istega člena pa določa, da če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Pretvorba iz fizične v elektronsko obliko je možna, vendar vključuje le elektronsko skeniranje ali podobne operacije, ne pa ustvarjanje novega dokumenta s prepisovanjem ali pretipkavanjem predhodno ustvarjenega dokumenta. Prosilec pa v bistvu sploh ni opredelil, da želi pretvorbo informacije, ki se nahaja v fizični obliki, v elektronsko obliko; zahteval je le kopije zapisnikov v "čitljivi obliki". Zahteve prosilca pa ne moremo tolmačiti niti v smislu zahteve po "prepisu", saj Uredba v 1. odstavku 18. člena določa, da se kot prepis šteje "izdelava kakršnegakoli dvojnika s tehničnimi sredstvi". V obravnavanem primeru ne gre za izdelavo dvojnika (ki bi bil originalu popolnoma enak), temveč gre za zahtevo po neki "dodani vrednosti" (t.j. čitljivost) že obstoječih zapisnikov. Ker organ tega ni dolžan storiti, se na konkretni primer tudi ne more aplicirati določbe 2. odstavka 34. člena ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilec.

Ker organ dejansko ni dolžan prepisati zapisnikov, napisanih na roko, v bolj "čitljivo obliko", je bilo potrebno zahtevo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrniti.

4. Sklepno

Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni pravilno uporabil določbe 6. točke 1. odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ, ker prosilcu ni omogočil delnega dostopa do odločbe o prekršku. Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku ugotovil kršitev materialnega zakona in skladno z 1. odstavkom 252. člena ZUP zaradi napačne uporabe pravnega predpisa odpravil odločbo prve stopnje in sam rešil zadevo kot izhaja iz izreka te odločbe. V delu, v katerem je prosilec zahteval kopijo zapisnikov v čitljivi obliki, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil pritožbo, saj je ugotovil, da je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca    

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka