Siemens d.o.o. - Ministrstvo za promet
+ -Številka: 090-32/2010/6
Kategorije: Notranje delovanje organa
Številka: 090-32/2010/6
Datum: 3.5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: Siemens, Trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o, Bratislavska 5, 1000 Ljubljana, z dne 15. 2. 2010, vloženi po pooblaščencu Odvetniški družbi Podjed o.p. - d.o.o., Ljubljana zoper odločbo št. 430-1/2010-15, z dne 21. 1. 2010, ki jo je izdal organ: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca, z dne 15. 2. 2010 zoper odločbo organa št. 430-1/2010-15, z dne 21. 1. 2010, se ugodi in se odločba organa odpravi. Organ je dolžan prosilcu v 15 dneh omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 16. 7. 2009 (8:49), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Praetor-zahteva za vpogled«, brez pripetih e-sporočil;
e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 16. 7. 2009 (10:23), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Prekinitev postopka – praksa DRK (018-156/2008)«;
e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 7. 9. 2009 (10:39), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »GSM-R – mnenje«, brez pripetega e-sporočila;
e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 25. 8. 2009 (16:45), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Praetor in GSM-R«, brez pripetega e-sporočila;
Pravno mnenje v zvezi z izvedbo javnega naročila za študijo variant razvoja JŽI in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča, z dne 25. 8. 2009, naslovljenega na organ (4 strani formata A4);
e-sporočilo …………, z dne 21. 5. 2009 (16:10), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »mnenje JN GSM-R«;
Osnutek sklepa datiranega 20. 5. 2009, kot priloga (»Odločitev o zahtevku za revizijo 220509«) e-sporočila …………, z dne 22. 5. 2009 (14:41), naslovljenega na …………;
e-sporočilo …………, z dne 12. 8. 2009 (8:49), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »svetovanje JN – Praetor«, brez pripetega e-sporočila;
e-sporočilo …………, z dne 5. 8. 2009 (9:44), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »GSM-R storitve – javno naročilo«, brez pripetega e-sporočila;
e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 12. 10. 2009 (15:30), naslovljenega na ………… in …………, naziv zadeve: »JN študija izvedljivosti«;
Osnutek »Odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila«, z dne 13. 10. 2009, naslovljeno na Odvetniško pisarno Ivan Gorjup (5 strani formata A4);
Pravno mnenje glede pogodbenih rokov in pogojev za zaračunavanje pogodbenih kazni, z dne 27. 7. 2009, naslovljenega na organ (5 strani formata A4);
Pravno mnenje v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož«, junij 2009, naslovljeno na organ (4 strani formata A4);
Dopolnitev pravnega mnenja v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož«, junij 2009, naslovljeno na organ (3 strani formata A4)
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 12. 10. 2009 po pooblaščencu Odvetniški družbi Podjed o.p. - d.o.o., Ljubljana na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za dostop:
1. do pogodb, naročilnic in ostale dokumentacije v zvezi s poslovanjem organa v letih 2008 in 2009 z družbo Consilium d.o.o., odvetnikom Alešem Avbrehtom ter z odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji o.p.;
2. do seznama zadev, pri katerih so ti subjekti sodelovali ter opisa vrste storitev, ki so bile opravljene;
3. do dokumentacije (pravnih pisanj, mnenj, osnutkov…), ki izkazuje samo izvedbo storitev s strani zgornjih subjektov ter podatkov o vsakokratnem naročniku teh storitev (funkcija osebe, ki je naročala storitve) in podatkov o pravni podlagi, na kateri so bila naročila izdana.
Prosilec je kot način seznanitve opredelil vpogled v zahtevano dokumentacijo.
Organ je dne 21. 1. 2010 izdal odločbo št. 430-1/2010-15 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na pravna pisanja, ki jih je za organ izdelal odvetnik Aleš Avbreht.
Organ je odločbo utemeljil z naslednjimi navedbami (povzetek):
Dostop do zahtevane dokumentacije se zavrne, ker je podana izjema določena v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – izjema varstva notranjega delovanja;
Organ ima z odvetnikom Alešem Avbrehtom sklenjeno pogodbo o pravnem svetovanju, vsebina pravnih mnenj pa je take narave, da bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma pri dejavnosti organa;
V konkretnem primeru gre za dokumente, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, saj se kot takšni štejejo vsa notranja korespondenca med uradniki oziroma drugimi osebami, ki so namenjena delovanju organa. Sem spadajo zlasti dopisi, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Ker je odvetnik Aleš Avbreht na podlagi naročilnice in pogodbe za organ pripravljal določena mnenja in utemeljitve posameznih ravnanj, predloge teh ravnanj in posameznih dokumentov, je treba te dokumente obravnavati kot del korespondence znotraj organa, saj je bil odvetnik angažiran v smislu specialne strokovne pomoči;
Izpolnjen je tudi drugi zakonski pogoj, in sicer da bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je zavezan v vseh postopkih, ki jih vodi k upoštevanju načela zakonitosti, stranke posameznih postopkov pa imajo zoper te odločitve možnost vložiti pravna sredstva. Ker se zahtevani dokumenti nanašajo na svetovanje na področju javnih naročil, je možnost pravnih sredstev za posameznike, ki imajo pravni interes in bi jim bila z ravnanjem organa povzročena škoda, še toliko večja, saj lahko vložijo pravno sredstvo zoper vsako ravnanje organa, ki predstavlja kršitev predpisov na področju javnega naročanja (prvi odstavek 9. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja). Notranja posvetovanja, svetovanja in drugi dokumenti, ki sicer vplivajo na pravilnost odločitev, ne morejo biti predmet presoje, saj so v tem smislu potrebni le za pravilno končno odločitev ali dejanje, ki se tiče ponudnikov ali drugih zainteresiranih. Z razkritjem obravnavanih dokumentov bi prišlo do razkritja takšnih stališč organa, ki bi lahko organu škodila pri kasnejših izvedbah postopkov javnega naročanja;
V zvezi z navedbo prosilca, da bi morali biti dokumenti javni že zaradi tega, ker so bili kasneje tako ali tako objavljeni v smislu zadev, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, pa je prosilec očitno spregledal dejstvo, da za dokumente, ki so javno objavljeni, sploh nima pravovarstvenega zahtevka v zvezi z vpogledom, saj so ji v primeru objave dostopni v javnosti.
Dne 9. 2. 2010 je prosilec pri organu vložil pritožbo (organ jo je odstopil Pooblaščencu 15. 2. 2010) zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Prosilec je odločbo utemeljil z naslednjimi navedbami (povzetek):
Glede izpolnjevanja drugega pogoja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (škodni test) izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj sklicevanje na škodo ni utemeljeno, pač pa gre le za citiranje zakonskega besedila;
ZDIJZ zahteva ugotovitev, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, med tem ko je organ le dopustil možnost, da bi razkritje lahko škodovalo organu v bodočih postopkih. To je v nasprotju z dejstvom, da se pri izjemi po 11. točki zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije. Očitno je, da organ škodnega testa ni opravil;
V konkretnem primeru z razkritjem dokumentov ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Tudi če bi bila izkazana škoda, ta nikakor ne bi mogla biti večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami;
Glede na to, da svetovanje izvaja odvetnik, ki je strokovnjak na tem področju in glede na vrednost pravnega svetovanja gre za visoko strokovna pisanja. Zato bi njihovo razkritje lahko imelo le pozitivne učinke, saj bodo bodoči ponudniki na javnih razpisih bolje razumeli stališča in pričakovanja naročnika, kar bo pripomoglo k popolnejšemu pripravljanju ponudb in zmanjševanju revizijskih postopkov.
Pooblaščenec je objektivne meje preskusa izpodbijane odločbe, v nadaljevanju omejil le na tisti del, ki se izpodbija s pritožbo, ne glede na prvotno širše zasnovano zahtevo prosilca (prim. 3. točka zahteve zgoraj).
Pooblaščenec je dne 22. 2. 2010 organ pozval, da mu posreduje še manjkajočo dokumentacijo, in sicer zahtevo prosilca, odločbo, z dne 21. 1. 2010 in dokumente, ki so predmet zahteve. Ker Pooblaščenec na podlagi poziva ni prejel celotne dokumentacije, je dne 1. 4. 2010 organ ponovno pozval za posredovanje zahteve prosilca, ter ga neodvisno od prvotnega poziva, zaradi potrebe po popolni ugotovitvi dejanskega stanja, pozval še za posredovanje pogodbe o svetovalnih storitvah, akt, s katerim je bil ponudnik izbran na javnem razpisu in podpisano izjavo predstojnika organa, da posredovana pravna pisanja predstavljajo vse dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec je 13. 4. 2010 prejel vse zahtevane dokumente, razen akta, s katerim je bil odvetnik Aleš Avbreht izbran na javnem razpisu.
Zahteva prosilca je utemeljena.
1. Opis predmeta zahteve
Glede na odstopljeno dokumentarno gradivo organa so dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca in tudi predmet odločanja v pritožbenem postopku (v nadaljevanju zahtevani dokumenti) naslednji:
1. e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 16. 7. 2009 (8:49), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Praetor-zahteva za vpogled«, brez pripetih e-sporočil;
2. e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 16. 7. 2009 (10:23), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Prekinitev postopka – praksa DRK (018-156/2008)«;
3. e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 7. 9. 2009 (10:39), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »GSM-R – mnenje«, brez pripetega e-sporočila;
4. e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 25. 8. 2009 (16:45), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »Praetor in GSM-R«, brez pripetega e-sporočila;
5. Pravno mnenje v zvezi z izvedbo javnega naročila za študijo variant razvoja JŽI in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča, z dne 25. 8. 2009, naslovljenega na organ (4 strani formata A4);
6. e-sporočilo …………, z dne 21. 5. 2009 (16:10), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »mnenje JN GSM-R«;
7. Osnutek sklepa datiranega 20. 5. 2009, kot priloga (»Odločitev o zahtevku za revizijo 220509«) e-sporočila …………, z dne 22. 5. 2009 (14:41), naslovljenega na …………;
8. e-sporočilo …………, z dne 12. 8. 2009 (8:49), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »svetovanje JN – Praetor«, brez pripetega e-sporočila;
9. e-sporočilo …………, z dne 5. 8. 2009 (9:44), naslovljenega na …………, naziv zadeve: »GSM-R storitve – javno naročilo«, brez pripetega e-sporočila;
10. e-sporočilo Aleša Avbrehta, z dne 12. 10. 2009 (15:30), naslovljenega na ………… in …………, naziv zadeve: »JN študija izvedljivosti«;
11. Osnutek »Odločitve o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila«, z dne 13. 10. 2009, naslovljeno na Odvetniško pisarno Ivan Gorjup (5 strani formata A4);
12. Pravno mnenje glede pogodbenih rokov in pogojev za zaračunavanje pogodbenih kazni, z dne 27. 7. 2009, naslovljenega na organ (5 strani formata A4);
13. Pravno mnenje v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož«, junij 2009, naslovljeno na organ (4 strani formata A4);
14. Dopolnitev pravnega mnenja v zvezi z zamudo izvajalca v okviru projekta »Modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko – Ormož«, junij 2009, naslovljeno na organ (3 strani formata A4).
Po vsebini in po namenu pisanj gre torej za dokumente pravne pomoči oziroma pravnega svetovanja na področju javnih naročil, ki so bili izdelani v skladu s pogodbo (Pooblaščencu posredovano s strani organa) št. 2423-09-000216 iz leta 2009, sklenjeno med organom, kot naročnikom in odvetnikom Alešem Avbrehtom, kot izvajalcem.
Pooblaščenec je zgornji popis zahtevanih dokumentov oprl na izjavo predstojnika organa št. 430-1/2010-53, z dne 9. 4. 2010 o tem, da dokumenti, ki so bili posredovani Pooblaščencu, predstavljajo vse relevantne dokumente, ki jih je od začetka izvajanja svetovanja do izdaje izpodbijane odločbe (21. 1. 2010) izdelal izvajalec svetovanja odvetnik Aleš Avbreht.
Izmed dokumentov, ki so bili posredovani s strani organa, Pooblaščenec naslednjih e-sporočil ni štel v skupino zahtevanih dokumentov:
1. e-sporočilo iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji, z dne 22. 6. 2009, naslovljenega na osebo zaposleno pri organu;
2. e-sporočilo iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji, z dne 19. 8. 2009, naslovljenega na osebo zaposleno pri organu;
3. e-sporočilo iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc in partnerji, z dne 20. 7. 2009, naslovljenega na osebo zaposleno pri organu;
4. pripeta e-sporočila iz točk 1, 3, 4, 8 in 9 (gl. zgoraj).
Razlog je v tem, da gre očitno za t.i. gola sporočila, ki vsebinsko nikakor ne predstavljajo mnenj v smislu zahteve prosilca. V teh primerih, gre za elektronsko sporočilo kot sredstvo zasebne ali službene komunikacije (korespondence), ki skupaj z identifikacijskimi osebnimi podatki pošiljatelja in prejemnika celo predstavlja varovano kategorijo v skladu z 37. členom Ustave RS.
2. Presoja obstoja morebitnih izjem od dostopa do informacije javnega značaja
2.1. Uvodno
V obravnavanem primeru ni nikakršnega dvoma, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, in da ti dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja skladno s kriteriji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Zato Pooblaščenec v nadaljevanju presojal le še vprašanje, ali zahtevani dokumenti predstavljajo katero od izjem od dostopa do informacij javnega značaja.
ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa enajst izjem od dostopa do informacij javnega značaja – izjema varstva tajnih podatkov, izjema varstva poslovne skrivnosti, izjema varstva osebnih podatkov, izjema varstva poročevalskih enot, izjema varstva davčnega postopka in davčne tajnosti, izjema varstva kazenskega in prekrškovnega postopka, izjema varstva upravnega postopka, izjema varstva sodnih postopkov, izjema varstva dokumenta v nastajanju, izjema varstva naravnih in kulturnih vrednot ter izjema varstva notranjega delovanja.
V primeru obstoja katere od izjem, mora organ prosilcu zavrniti dostop do zahtevanih informacij (v celoti ali delno).
Pooblaščenec je glede na vsebino izpodbijane odločbe ter pritožbe in po uradni dolžnosti preskusil, ali se v zahtevanih dokumentih nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je ugotovil, da vsebina zahtevanih dokumentov ne predstavlja nobene od izjem, zaradi česar morajo biti zahtevani dokumenti v celoti dostopni prosilcu oziroma javnosti.
2.2. Posebej o neobstoju izjeme notranjega delovanja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo varstva notranjega delovanja organa. Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti po vsebini in po pojavni obliki ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razlogi za to so:
Z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom gre za t.i. vhodne dokumente, tj. dokumente, ki jih je organ prejel od zunanjih, zasebnopravnih subjektov. Takšna narava dokumenta zelo očitno nakazuje na prepričanje, da ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem;
Zahtevani dokumenti nikakor ne predstavljajo notranje korespondence med javnimi uslužbenci, zaposlenimi pri organu. Ne gre torej za mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomnike, poročila ali podobne interne dokumente, ki bi si jih izmenjevali uslužbenci pri organu zaradi nekih notranjih potreb. Zato tudi ne drži trditev organa, da »gre za interne dokumente, ker so zahtevani dokumenti del notranje korespondence«;
Kljub precejšnji stopnji neformalnosti zahtevanih dokumentov, ti ne predstavljajo slučajnega, neorganiziranega in povsem neformalnega zapisa mnenj, predlogov in utemeljitev, pač pa z vidika izvajanja pristojnosti organa pomembne dokumente, ki so nastali v okviru pogodbenega izvajanja zunanjih svetovalnih storitev (kot predmeta oddanega javnega naročila). Zahtevani dokumenti so torej materialni produkt oziroma rezultat odplačne pogodbe o pravnem svetovanju, sklenjene med organom in odvetnikom Alešem Avbrehtom;
Tudi z vsebinskega vidika gre pri zahtevanih dokumentih za pisanja, ki so neposredno in brez izjeme vezana na temeljno pristojnost organa – vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Ta pristojnost (torej odločanje v postopkih javnega naročanja) predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«, kot delovanja javnega sektorja nasproti zunanjim ponudnikom. Poleg tega se je vsebina zahtevanih dokumentov vsaj deloma izrazila (upoštevala) oziroma vplivala (učinkovala) na dejanja in odločitve organa, ki spadajo v njegovo pristojnost;
Zahtevani dokumenti ne predstavljajo notranjega razmišljanja organa, pač pa mnenja, stališča, predloge in utemeljitve, ki jih je pripravil zunanji, pogodbeni subjekt. Zahtevani dokumenti so zato lahko imeli le večji ali manjši vpliv na vsebino notranjega razmišljanja organa;
Organ v izpodbijani odločbi tudi ni izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bil dokument razkrit javnosti. Organ je sicer izvajal škodni test ter obrazložil, v čem naj bi bila podana škoda, vendar obrazložitev vsebinsko ni izpeljana tako, da bi bilo mogoče govoriti o konkretni in ne le možnosti nastanka škode oziroma motenj v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi del izpodbijane odločbe, ki se glasi: »Ker se zahtevani dokumenti nanašajo na svetovanje na področju javnih naročil, je možnost pravnih sredstev za posameznike, ki imajo pravni interes in bi jim bila z ravnanjem organa povzročena škoda, še toliko večja, saj lahko vložijo pravno sredstvo zoper vsako ravnanje organa, ki predstavlja kršitev predpisov na področju javnega naročanja (prvi odstavek 9. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja). Notranja posvetovanja, svetovanja in drugi dokumenti, ki sicer vplivajo na pravilnost odločitev, ne morejo biti predmet presoje, saj so v tem smislu potrebni le za pravilno končno odločitev ali dejanje, ki se tiče ponudnikov ali drugih zainteresiranih«, ni argument škode oziroma motenj. Grožnja po zakoniti kontroli (pritožbene in druge poti) zainteresiranih oseb nikakor ni grozeča motnja, pač pa povsem legitimna in s širšega družbenega vidika zaželena aktivnost, z dolgoročno ugodnimi učinki pri uveljavitvi pravnega reda;
Tudi sicer ni podanih razumnih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na možnost nastanka motenj za delovanje organa v zvezi z že izvedenimi ali bodočimi javnimi naročili. Ta ugotovitev je dodatno utemeljena z dejstvom, da so predmetni postopki oddaje javnih naročil že končani.
3. Sklepno
Pooblaščenec je v okviru ugotovitvenega postopka, ki ga je opravil sam ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacij javnega značaja, in da ni podana nobena od izjem od dostopa do informacij javnega značaja. Zato je odločil, da se izpodbijana odločba odpravi, prosilcu pa se v skladu z njegovo zahtevo omogoči vpogled v celotno vsebino zahtevanih dokumentov, kot izhajajo iz popisa v 1. točki te obrazložitve. Pooblaščenec je svojo odločitev sprejel na podlagi določbe prvega odstavka 252. člena ZUP.
Posebni stroški v pritožbenem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka