Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-168/2009/9
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti, Ali gre za inf. javnega značaja, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-168/2009/9
Datum: 23. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec) z dne 17. 11. 2009, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in izpodbijana odločba, št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009, se odpravi. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v evidenco vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009. V preostalem delu se zahteva prosilca z dne 19. 10. 2009 zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 19. 10. 2009 prejel zahtevo, v kateri prosilec prosi organ, da mu v skladu z ZDIJZ izroči in omogoči vpogled v naslednje dokumente:
1. posnetke nadzornih kamer, nameščenih v prostorih organa za dan 10. 5. 2009, na katerih se pojavljata Barbara Brezigar in Branka Zobec Hrastar skupaj ali posamično;
2. evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009;
3. evidenco, iz katere je razviden evidentiran vstop (beležnik magnetnih kartic zaposlenih ipd.) v prostore organa za dan 10. 5. 2009.
Prosilec je v nadaljevanju zahteve navedel, da v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ izkazuje prevladujoč javni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov, ker je generalna državna tožilka Barbara Brezigar večkrat javno izjavila, da se v konkretne zadeve, ki jih vodijo tožilci, ne vmešava, niti z njimi ni seznanjena. Dne 10. 5. 2009 naj bi tožilka v zadevi Patria Branka Zobec Hrastar in generalna državna tožilka Barbara Brezigar več ur preživeli skupaj v prostorih organa. Glede na pomembnost zadeve Patria, zatrjevano neodvisnost tožilcev in zatrjevano nevmešavanje generalne državne tožilke v konkretne zadeve, je nedvomno v javnem interesu izvedeti, kaj se je v prostorih organa dogajalo navedenega dne. Nadalje je prosilec navedel, da so v tednu po nedelji, dne 10. 5. 2009, v Slovenijo prišli finski preiskovalci zadeve Patria in skupaj s slovenskimi preiskovalci, na čelu s tožilko Branko Zobec Hrastar, zasliševali osumljence v zadevi Patria. Brez dvoma je v javnem interesu izvedeti, ali sta dan pred tem, torej dne 10. 5. 2009, tožilka v zadevi Patria in generalna državna tožilka preživeli več ur skupaj v prostorih organa, saj to izpostavlja vprašanje, ali se je generalna državna tožilka vmešavala oz. seznanjala z zadevo Patria. Na koncu zahteve prosilec prosi organ, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZDIJZ o njegovi zahtevi odloči Vlada Republike Slovenije.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009. V obrazložitvi je organ zaradi določitve pristojnosti za odločanje v zadevi najprej preizkusil navedbe o prevladujočem javnem interesu. Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZDIJZ o zahtevi na predlog predstojnika organa odloči Vlada Republike Slovenije, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje informacije v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Prevladujoč javni interes prosilec torej lahko uveljavlja za pridobitev informacij javnega značaja, do katerih se dostop ne dovoli, razen če prevlada interes javnosti za razkritje določene informacije. V primeru zahteve prosilca prevladujočega javnega interesa ni mogoče uveljavljati, ker prosilec zahteva podatke, ki niso informacije javnega značaja in podatke, ki ne sodijo med izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Posnetki nadzornih kamer in zapisi magnetnih čitalcev kartic ne sodijo v delovno področje organa in zato niso informacije javnega značaja. Podatki o izplačilih za delo, opravljeno v nedeljo, pa sodijo na področje porabe javnih financ ter tako ne sodijo med izjeme iz 6. člena ZDIJZ. Posnetki nadzornih kamer in zapisi čitalcev magnetnih kartic, po mnenju organa, niso informacije javnega značaja, saj te informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa. Uporaba magnetnih kartic za dostop v prostore organa je povsem običajno interno poslovanje za vstop v poslovne prostore. Namesto magnetnih kartic bi zaposleni lahko uporabljali tudi ključ za odpiranje vrat. Pristopna kontrola je uvedena zaradi omejitve dostopa v poslovne prostore organa in je potrebna zaradi zagotavljanja varnosti. Enako je z nadzornimi kamerami. Nameščene so zaradi varnosti zaposlenih in drugih oseb ter gradiva in podatkov, ki se nahajajo v službenih prostorih organa. O izvajanju javnih nalog, za katere je organ ustanovljen, pa ne ene ne druge informacije ne povedo ničesar. O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ lahko govorimo, ko je izvajanje določenih nalog urejeno s predpisi, ki organu nalagajo izvajanje teh nalog v okviru funkcije organa ter določajo tudi, kakšne morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov iz tega pravnega režima izhajajo. Delovno področje organa opredeljujejo predpisi javnega prava, ki morajo določiti obveznosti organa za izvajanje določenih, javnopravnih nalog. Delovno področje organa je opredeljeno z njegovimi pristojnostmi in bistveno je, da se javne naloge izvajajo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme določajo ter skladno z namenom javnega interesa. Za opredelitev, ali je določena informacija javnega značaja, je odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oz. okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede podatkov o izplačilih za delo, opravljeno v nedeljo, je organ prosilcu posredoval poročilo finančno-računovodske službe o izplačilu dela, opravljenega v okviru dežurne službe. Iz poročila je razvidno, da je ena okrožna državna tožilka na dan 10. 5. 2009 opravila 10 ur nedeljskega dela v okviru opravil v dežurni službi. To je bilo hkrati edino izplačilo za delo, opravljeno za dan 10. 5. 2009. V kopiji poročila za izplačilo je organ izbrisal osebne podatke.
Organ je dne 17. 11. 2009 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo, št. Tu 34/09-7 z dne 2. 11. 2009. V pritožbi je prosilec navedel, da vlaga pritožbo zaradi kršitve postopka. V zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 19. 10. 2009 se je prosilec skliceval na prevladujoč javni interes, kar zahteva, da organ odločanje o zahtevi prepusti Vladi Republike Slovenije. Organ je kljub temu odločil sam in sicer tako, da je zavzel stališče, da posnetki nadzornih kamer in zapisi magnetnih čitalcev ne sodijo med informacije javnega značaja. Omenjena ugotovitev je po mnenju prosilca v nasprotju z ugotovitvijo v odločbi Informacijskega pooblaščenca, št. 090-94/2009/4 z dne 7. 10. 2009, ki ugotavlja, da so posnetki nadzornih kamer informacije javnega značaja. Po analogiji so tudi zapisi magnetnih čitalcev informacije javnega značaja, zato prosilec zahteva, da se kot takšni izročijo. Prosilec je vložil pritožbo tudi zoper odločitev organa, da v obračunu delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009, prekrije ime in priimek okrožne državne tožilke, saj gre za funkcionarko in je predmetna zadeva nedvomno informacija javnega značaja.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom, št. Tu 34/09-7 z dne 30. 11. 2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu. V dopisu je organ pojasnil, da je del pritožbe prosilca, ki se nanaša na prekritje podatkov v obračunu ur, nadur in nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009, obravnaval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, saj je prosilec v prvotni vlogi zahteval le podatke o obračunu ur za dan 10. 5. 2009, ne pa tudi podatkov o osebah, za katere je bil obračun izveden. Organ je tej novi zahtevi prosilca ugodil in zahtevane podatke prosilcu poslal kot prilogo dopisa, št. Tu 34/09-7 z dne 30. 11. 2009, katerega kopijo, skupaj s prilogo (izpisek za dan 10. 5. 2009 brez prekritih podatkov), je organ posredoval tudi Pooblaščencu. Glede navedb prosilca, da bi samo zato, ker se je skliceval na prevladujoč javni interes, morala odločati o njegovi zahtevi Vlada Republike Slovenije, organ ugotavlja, da je takšna interpretacija zakona nepravilna. Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZDIJZ o zahtevi odloči, med drugimi, Vlada Republike Slovenije, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje informacije v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Prevladujoč javni interes prosilec torej lahko uveljavlja za pridobitev le tistih informacij, glede katerih ima organ na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pooblastilo, da dostop zavrne. Prevladujoč javni interes se tako lahko uveljavi le, kadar neka informacija javnega značaja predstavlja izjemo po 6. členu ZDIJZ in se dostop do nje zavrne, pa se v postopku ugotovi, da je interes javnosti za razkritje določene informacije prevladal nad interesom, da se informacija ne objavi. Razlaga prevladujočega interesa tako, kot navaja prosilec, bi po mnenju organa pomenila, da organ ne sme sam odločati o ničemer, če se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes. V našem konkretnem primeru bi to pomenilo, da organ ne bi smel sam poslati prosilcu zahtevanih podatkov o obračunu ur, pa čeprav ti podatki očitno ne predstavljajo ene izmed izjem, do katerih se dostop lahko omeji ali zavrne na podlagi 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ povsem jasno določa, da se prevladujoč interes uveljavlja le, kadar gre za katero izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, hkrati pa bi bila drugačna interpretacija v nasprotju s smislom instituta prevladujočega javnega interesa: ta je zagotoviti objektivno presojo, ali obstoji prevladujoč javni interes za razkritje določene informacije, ne pa avtomatičen prenos stvarne pristojnosti za vse vloge, v katerih se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes, vključno s tistimi, kjer se dostop sploh ne omeji niti pri naslovnem organu. Iz povsem enakega razloga, ker se prevladujoč javni interes lahko uporabi le v primeru izjem iz 6. člena ZDIJZ, je organ sam zavrnil zahtevo prosilca za zahtevane informacije, ker ne gre za informacijo javnega značaja.
Ker je organ zatrjeval, da je izpisek iz informacijskega sistema organa, iz katerega sta razvidna obračun ur na dan 10. 5. 2009 in ime okrožne državne tožilke, prosilcu že posredoval, je Pooblaščenec prosilca z dopisom, št. 090-168/2009/2 z dne 7. 12. 2009, pozval, da sporoči, ali še vztraja pri vloženi pritožbi v delu, ki se nanaša na evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009, ali pa pritožbo v tem delu umika. Pooblaščenec je prosilca pozval, da v primeru, če glede obravnavanega dokumenta pri pritožbi vztraja, natančno navede, kaj je še predmet spora oz. kateri so tisti dokumenti, ki jih je v tem delu zahteve z dne 19. 10. 2009 zahteval in jih še vedno ni prejel. Prosilec na navedeni dopis ni odgovoril.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Ogled in camera
Določilo 11. člena ZInfP pravi, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, to je razrešitve vprašanja, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, je Pooblaščenec dne 26. 1. 2010 pri organu opravil ogled in camera. Organ je Pooblaščencu na ogledu ponovno potrdil, da je prosilec prejel evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009, in sicer v celoti, ker organi ni prekril nobenega dela. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da se po preteku 7 mesecev začne avtomatsko prepisovanje starih posnetkov. Organ pa je za namene tega postopka posnetek z dne 10. 5. 2009 shranil na USB ključ z namenom, da se ta posnetek ohrani. Nato je organ pojasnil, da za dostop v poslovne prostore uporablja magnetne kartice, s pomočjo katerih se odprejo vrata, kar se zabeleži tudi v informacijskem sistemu, vendar se na ta način zabeleženi podatki ne uporabljajo za beleženje evidence delovnega časa ali prisotnosti v prostorih. Organ je pojasnil, da poleg opisane evidence ne vodi nobene druge (ne ročne, ne na podlagi magnetnih kartic) evidence vstopov v prostore. Organ je še poudaril, da je sistem odpiranja vrat del varnostnega sistema. Z dopisom, št. Tu 34-9/09-8 z dne 28. 1. 2010, je organ Pooblaščencu posredoval izpis vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009. Ker iz navedenega izpisa vstopov ni bilo mogoče razbrati, ali se imena in priimki oseb ter ostale oznake, nanašajo na zaposlene pri organu oz. na javne uslužbence ali javne funkcionarje, je Pooblaščenec organ dne 15. 2. 2010 prosil za pojasnilo. Organ je pojasnil, da se vsa imena in priimki nanašajo na zaposlene pri organu, subjekt, ki je v izpisu vstopov zabeležen ob 12:33:19, ob 12:53:00 in ob 16:00:39 pa je pravna oseba, in sicer lokal, imetnik kartice s to oznako pa vstopa le v kletne prostore stavbe.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Organizacijo in splošne pristojnosti državnih tožilstev ureja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/1994, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT) v 5. členu, kjer je določeno, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojni državni organi; njihov položaj in medsebojna razmerja ureja ta zakon. Sredstva in druge pogoje za delo državnih tožilstev zagotavlja Republika Slovenija. Iz navedenega izhaja, da organ nedvomno spada med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, ki jih v 1. členu določa ZDIJZ.
Pred izvedbo presoje, ali v obravnavanem primeru zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ni odgovoril na dopis Pooblaščenca, št. 090-168/2009/2 z dne 7. 12. 2009, s katerim je bil pozvan, da pojasni, ali pri pritožbi v delu, ki se nanaša na evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009, še vedno vztraja, glede na to, da mu je organ zahtevani dokument po vložitvi pritožbe zoper izpodbijano odločbo v celoti posredoval. Ker prosilec na navedeni poziv ni odgovoril, Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec pritožbo umaknil v delu, ki se nanaša na evidenco, iz katere je razviden obračun delovnih ur, nadur ali nedeljskega dela za dan 10. 5. 2009. V tem delu je namreč organ v času teka pritožbenega postopka ugodil zahtevi prosilca ter mu zahtevano informacijo posredoval. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal zoženo pritožbo prosilca, in sicer le v delu, ki se nanaša na 1. in 3. točko njegove zahteve z dne 19. 10. 2009.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da posnetki nadzornih kamer in zapisi čitalcev magnetnih kartic niso informacije javnega značaja, saj te informacije ne izvirajo iz delovnega področja organa. V zvezi z navedenim Pooblaščenec poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom, tudi v zvezi z zagotavljanjem pogojev za izvajanje dela. Da je organ zahtevane informacije ustvaril v zvezi z izvajanjem svojih zakonitih pristojnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, izhaja iz 66. a člena ZDT, ki določa, da državnotožilska uprava obsega odločanje in druga opravila, s katerimi so na podlagi zakona, državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov, zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva. Po drugem odstavku 66. a člena ZDT med zadeve državnotožilske uprave spada tudi notranja organizacija dela, med drugim tudi upravljanje z zgradbo oz. prostori, ki so dodeljeni v uporabo državnemu tožilstvu ter skrb in ukrepi za varnost oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu. Iz navedenega tako sledi, da vsi ukrepi, izvedeni z namenom varovanja oseb, dokumentacije in premoženja na državnem tožilstvu, spadajo v področje državnotožilske uprave in tako v delovno področje organa. Ne nazadnje tudi organ sam navaja, da so nadzorne kamere nameščene zaradi varnosti zaposlenih in drugih oseb ter gradiva in podatkov, ki se nahajajo v službenih prostorih organa, pristopna kontrola z uporabo magnetnih kartic pa je uvedena zaradi omejitve dostopa v poslovne prostore organa in je potrebna zaradi zagotavljanja varnosti, kar kaže na to, da je takšen sistem neločljivo povezan delom državnotožilske uprave in tako sodi v delovno področje organa. Nobenega dvoma ni, da so zahtevani video nadzorni posnetki in evidenca vstopov v poslovne prostore organa, nastali pri izvajanju varnostnih ukrepov. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe, št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Zagotavljanje varnosti na državnem tožilstvu je, v skladu s 66. a členom ZDT, naloga organa, ki se izvaja v javnem interesu, informacije, ki nastanejo pri izvajanju te naloge, pa so nedvomno informacije javnega značaja. V konkretnem primeru gre obenem ugotoviti, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije, ki bi bile zasebnopravne narave. Da so iz dometa informacij javnega značaja izvzete samo tiste informacije, ki se nahajajo v posesti organa, pa so zasebnopravne narave, izhaja tudi iz stališča pravne teorije: »Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave.« (več: dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 147). Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ni mogoče slediti trditvi organa, da zahtevane informacije ne sodijo v njegovo delovno področje.
Pooblaščenec je na ogledu in camera obenem ugotovil, da organ z vsemi zahtevanimi informacijami razpolaga in da se te nahajajo v materializirani obliki. V skladu s tem je zaključil, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je tako opravil preizkus, ali navedene informacije predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa gre morebiti za katero izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
3. Presoja izjem od prostega dostopa
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oz. dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa.
3.1 O posnetkih nadzornih kamer
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1–UPB1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ob upoštevanju zgoraj citirane določbe ZVOP-1–UPB1, Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1–UPB1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov, tj. zbirka videoposnetkov. V skladu s 5. točko 6. člena ZVOP-1–UPB1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da so zahtevani video posnetki nadzornih kamer pri organu shranjeni na USB ključu in da so osebe, ki se nahajajo na posnetkih, točno določene oz. določljive. Upoštevaje navedeno gre za zbirko osebnih podatkov, ki pade pod domet varstva po ZVOP-1–UPB1.
Ker razkritje osebnih podatkov, kamor glede na zgoraj ugotovljeno spadajo tudi zahtevani posnetki video nadzornih kamer, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obenem izhaja, da nimajo vsi osebni podatki hkrati statusa t.i. varovanih osebnih podatkov, kar pomeni, da je razkritje osebnih podatkov v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V tem pritožbenem postopku je tako bistveno vprašanje, ali zahtevani posnetki video nadzornega sistema predstavljajo osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, saj so, upoštevaje 4. člen ZDT, državni tožilci funkcionarji, ki pri državnem tožilstvu opravljajo javno funkcijo, na katero so imenovani s strani Vlade Republike Slovenije, generalnega državnega tožilca pa imenuje Državni zbor Republike Slovenije.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije vrhovnega državnega tožilca je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev vrhovnega državnega tožilca kot javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o njem kot upravljavec zbirk osebnih podatkov. Javni funkcionarji se s tem, ker opravljajo funkcijo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega funkcionarja, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Pri tem Pooblaščenec opozarja na vidik varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) ter v tem okviru na pravico do lastne podobe. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-57/06-28 z dne 29. 3. 2007, se je Ustavno sodišče RS že večkrat ukvarjalo z vprašanjem meje dopustnosti poseganja v zasebnost posameznika, tudi v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Zavzelo je stališče, da oseba, ki se odloči za javno funkcijo oz. nastopanje, nujno vzbuja večji interes javnosti, kar mora vzeti v zakup, pri čemer je teža te okoliščine odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije oz. javnega nastopanja gre (tako tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up-462-02 z dne 13. 10. 2004, Uradni list RS, št. 120/04 in OdlUs XIII, 86). Toda tudi v zvezi s tem je brez privolitve prizadetega dovoljeno (javno) opisati tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja, mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje, poseganje v intimno življenje pa tudi pri takih osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno (tako v odločbi, št. Up-50/99 z dne 14. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/01 in OdlUS IX, 310). Povedano drugače, v konkretnem primeru niso varovani tisti osebni podatki, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije vrhovnih državnih tožilk kot posameznic, na katere se nanaša zahtevani videoposnetek. Videoposnetek je obenem skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij; videokaseto ali v primeru digitalne kamere elektronski čip. Posnetek tako vsebuje množico osebnih podatkov, tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo. Razkritje te podobe oz. razkritje zahtevanih videonadzorih posnetkov v konkretnem primeru ne bi z ničimer prispevalo k uresničitvi namena, ki ga zasleduje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, obenem pa bi prekomerno poseglo v zasebnost teh dveh posameznic. Pooblaščenec si je zahtevane posnetke na ogledu in camera tudi ogledal in ugotovil, da iz njih ne izhaja nobeno izvajanje javnopravnih nalog javnih funkcionark, ki se pojavljata na posnetkih, obenem pa iz njih tudi ni mogoče sklepati na (ne)racionalno porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec v konkretnem primeru zaključil, da zahtevani video posnetki nadzornih kamer niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.2 O evidenci vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009
Prosilec je v tem delu zahteval vpogled v evidenco, iz katere je razviden evidentiran vstop (beležnik magnetnih kartic zaposlenih ipd.) v prostore organa za dan 10. 5. 2009. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da gre za evidenco vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009, ki se vodi v informacijskem sistemu organa. Organ je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil, ker ta evidenca ne sodi v delovno področje organa.
Pooblaščenec je najprej ugotovil, da izpis vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 vsebuje naslednje kategorije: datum, čas, vrata, ime/ostalo in dogodek. Glede izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se Pooblaščenec na tem mestu sklicuje na točko 3.1 obrazložitve te določbe, kjer je obširno pojasnil, kdaj so izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme, in ob tem dodaja, da bi ime in priimek osebe, ki bi vstopila v poslovne prostore organa in pri organu ne bi bila zaposlena, lahko predstavljala t.i. varovane osebne podatke, in s tem skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je, upoštevaje pojasnilo organa z dne 19. 2. 2010, ugotovil, da obravnavana evidenca v kategoriji »ime/ostalo« vsebuje imena in priimke oseb, zaposlenih pri organu, ter oznake, na podlagi katerih fizične osebe ni mogoče določiti (npr. recepcija, varnostnik), in oznake, ki se ne nanašajo na posameznika (npr. oznaka za pravno osebo). Iz navedenega izhaja, da je obravnavana evidenca zbirka osebnih podatkov, pri čemer so osebni podatki imena in priimki posameznikov, zaposlenih pri organu. Pri presoji proste dostopnosti do le-teh je treba uporabiti prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V konkretnem primeru je treba ugotoviti, da je samo dejstvo, ali je bila oseba, zaposlena pri organu, na določen dan prisotna v službenih prostorih in kdaj je bila prisotna, nedvomno povezano z opravljanjem delovnega razmerja oz. z opravljanjem javne funkcije. Upoštevaje kriterij upravičenega pričakovanja zasebnosti v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ki ga je Pooblaščenec pojasnil že v točki 3.1 obrazložitve te odločbe, ta podatek namreč kaže na javnopravno udejstvovanje javnih uslužbencev oz. javnih funkcionarjev. Izhajajoč iz tega ne gre za varovane osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dostop do teh podatkov je tako treba dovoliti.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v obravnavanem dokumentu morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da le-ta ne vsebuje nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Na koncu Pooblaščenec opozarja še na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ v obravnavanem primeru prosilcu omogočiti vpogled v zahtevani dokument, kot izhaja iz dopisa prosilca z dne 19. 10. 2009.
4. O zatrjevanem prevladujočem javnem interesu
Iz navedb organa v izpodbijani odločbi in v dopisu organa, št. Tu 34/09-7 z dne 30. 11. 2009, izhaja, da glede na ugotovitve organa, da posnetki nadzornih kamer in zapisi čitalcev magnetnih kartic niso informacije javnega značaja, prevladujočega javnega interesa ni mogoče uveljavljati. Prosilec takšnemu stališču nasprotuje, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju najprej presojal, ali je organ ravnal zakonito, ko zahteve prosilca ni odstopil vladi v odločanje, nato pa je Pooblaščenec sam izvedel test interesa javnosti.
Uvodoma Pooblaščenec navaja določbe, ki so bistvene za presojo potrebnosti uporabe testa prevladujočega interesa javnosti. Ta test omogoča drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa zakon. Kdaj in na kašen način je potrebno izvesti test prevladujočega interesa javnosti, določa drugi odstavek 21. člena ZDIJZ. Navedena določba pravi, da če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči:
- vlada, če je zavezan organ državne uprave, državnega tožilstva ali državnega pravobranilstva, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je država, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na državni ravni;
- vrhovno sodišče, če je zavezano sodišče;
- svet samoupravne lokalne skupnosti, če je zavezan organ samoupravne lokalne skupnosti, oseba javnega prava, katere ustanovitelj je samoupravna lokalna skupnost, nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe na ravni samoupravne lokalne skupnosti;
- organ sam, če ne gre za organe iz prejšnjih alinej.
Ob upoštevanju jezikovne in sistematične razlage je treba ugotoviti, da se določbe ZDIJZ, ki se nanašajo na presojo prostega dostopa v okviru odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja (npr. določbe o uporabi testa prevladujočega javnega interesa), uporabljajo le za tiste informacije, ki izpolnjujejo vse kriterije za opredelitev informacije javnega značaja. Če torej organ presodi, da zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh kriterijev za opredelitev informacije javnega značaja, organ glede takšnih informacij ni zavezan k uporabi določb ZDIJZ, ki se nanašajo na presojo prostega dostopa v okviru odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Navedeno pomeni, da je organ v obravnavanem primeru ravnal popolnoma pravilno, ko je v postopku na prvi stopnji najprej presojal, ali posnetki nadzornih kamer in zapisi čitalcev magnetnih kartic izpolnjujejo kriterije za opredelitev informacije javnega značaja, nato pa, upoštevaje svojo odločitev (da ne gre za informacijo javnega značaja), zahteve prosilca ni odstopil vladi v odločanje, ampak je o zadevi odločil sam. Pooblaščenec se namreč strinja s stališčem organa, da je smisel testa prevladujočega javnega interesa zagotoviti objektivno presojo, ali obstoji prevladujoč javni interes za razkritje določene informacije javnega značaja, ne pa avtomatičen prenos stvarne pristojnosti za vse vloge, v katerih se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes.
Ker je Pooblaščenec glede opredelitve informacij javnega značaja v zvezi z posnetki nadzornih kamer in zapisi čitalcev magnetnih kartic presodil drugače kot prvostopenjski organ, in ker se je prosilec v zahtevi in v pritožbi skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih informacij, je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku izvesti test prevladujočega javnega interesa, in sicer v zvezi s posnetki nadzornih kamer, glede katerih je ugotovil obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede evidence vstopov v poslovne prostore organa za dan 10. 5. 2009 tega testa ni dovoljeno izvesti, saj je ta dokument po presoji Pooblaščenca v celoti prosto dostopen, ker ne vsebuje izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Kot že rečeno je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani posnetki nadzornih kamer predstavljajo varovane osebne podatke, torej izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je izvajanje testa interesa javnosti v tem primeru dovoljeno. Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oz. interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oz. izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. V obravnavanem primeru je moral Pooblaščenec ugotoviti, ali je interes javnosti za razkritje informacij iz posnetkov nadzornih kamer za dan 10. 5. 2009 večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi interesa varstva osebnih podatkov upodobljenih na zahtevanih posnetkih.
Interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Pooblaščenec meni, da je interes javnosti glede razkritja informacij javnega značaja, ki se nanašajo na delo organa v zadevi Patria, v določenem obsegu zagotovo močan, saj gre nedvomno za pomembno družbeno temo. Vendar pa se Pooblaščenec ne strinja z navedbami v zahtevi z dne 19. 10. 2009, s katerimi prosilec utemeljuje, da je v javnem interesu izvedeti, ali sta dne 10. 5. 2009 višja državna tožilka v zadevi Patria in generalna državna tožilka preživeli več ur skupaj v prostorih organa, kar naj bi bilo po mnenju prosilca razvidno iz posnetkov nadzornih kamer za dan 10. 5. 2009. Javnost bi s seznanitvijo s temi posnetki, po mnenju prosilca, dobila odgovor na vprašanje, ali se je generalna državna tožilka vmešavala oz. seznanjala z zadevo Patria in tako vplivala na neodvisnost tožilcev. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov za razkritje zahtevanih posnetkov, ker seznanitev javnosti z le-temi nikakor ne bi pripomogla k preglednosti dela organa oz. generalne državne tožilke. Razkritje zahtevanih posnetkov namreč v ničemer ne bi razkrilo načina dela organa v zadevi Patria oz. ne bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju dela organa. Samo dejstvo, da se višja državna tožilka v zadevi Patria in generalna državna tožilka istočasno nahajata v prostorih organa, po prepričanju Pooblaščenca ne more voditi k zaključku, da se generalna državna tožilka vmešava oz. seznanja z zadevo Patria. Sicer pa že iz same narave pristojnosti generalnega državnega tožilca izhaja, da pri svojem delu ni izoliran od zaposlenih pri organu, ampak njihovo delo vodi oziroma organizira (npr. vrhovni državni tožilec na podlagi 10. a člena ZDT odloča o dodelitvi zadeve skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, na podlagi 55. a člena ZDT odloča o obravnavanju zadeve v kolegijski obliki, na podlagi 64. člena ZDT daje splošna navodila za ravnanje, …). Za izvrševanje teh pristojnosti je neizogibno potrebno, da generalni državni tožilec z zaposlenimi pri organu komunicira. Zato stik generalne državne tožilke z zaposlenimi pri organu ni izreden dogodek, temveč nekaj povsem nujnega in običajnega. Seznanitev javnosti s posnetki nadzornih kamer ne bi javnosti povedala nič več kot to, kakšna so bila oblačila in kakšno je bilo gibanje upodobljenih na posnetkih, kar brez dvoma ne bi prispevalo k nobeni politični ali javni razpravi v splošnem interesu (npr. na temo neodvisnosti zaposlenih pri organu), temveč bi zgolj zadostilo radovednosti javnosti v zvezi s podrobnostmi o celotni osebni podobi upodobljenih na posnetkih. Navedeno pomeni, da razkritje zahtevanih posnetkov ne bi z ničimer prispevalo k uresničitvi namena, ki ga zasleduje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, obenem pa bi prekomerno poseglo v zasebnost višje državne tožilke in generalne državne tožilke.
V obravnavani zadevi tehtanje zgoraj navedenih okoliščin po oceni Pooblaščenca pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov oziroma zaradi varstva zasebnosti. Po skrbni presoji navedenih okoliščin je zato treba te podatke izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje povzročilo takšno škodo posameznikom, upodobljenim na posnetkih, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta.
Pooblaščenec tako ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oz. do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo.
Interesu splošne javnosti je po oceni Pooblaščenca v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da so prosto dostopne informacije iz evidence vstopov v poslovne prostore organa z dne 10. 5. 2009, ki niti niso izjema od prostega dostopa. Za te informacije prav zaradi tega ni potrebno izvajati testa prevladujočega interesa javnosti. Po mnenju Pooblaščenca splošna javnost na podlagi teh podatkov lahko oceni primernost javnopravnega udejstvovanja javnih uslužbencev oz. javnih funkcionarjev.
Glede na vse navedeno je presoja po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do zahtevanih posnetkov nadzornih kamer ni močnejši od interesa varstva osebnih podatkov, ki so varovani kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je bilo treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti.
5. Zaključek
Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka