Prosilka - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-23/2010/12
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-23/2010/12
Datum: 14. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 1. 2010, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2007 z dne 7. 1. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
Odločbo št. 06122-213/2006-8-8001 z dne 20. 11. 2008, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem in tretjem odstavku, ime in priimek takratne lastnice zemljišča, skupaj s podatkom o njenem naslovu in ime in priimek pokojnega moža, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v petem odstavku, ime in priimek inšpekcijske zavezanke,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu.
Odločbo št. 06122-278/2009-6-8001 z dne 7. 4. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v zadnjem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca (dvakrat),
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem (dvakrat), četrtem in šestem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
Odločbo št. 06122-1457/2009-9-8001 z dne 5. 8. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v tretjem, četrtem (dvakrat), petem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
Odločbo št. 06122-2044/2006-9-8001 z dne 26. 8. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v drugem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v četrtem (dvakrat) in petem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
Odločbo št. 06122-425/2008-21-8001 z dne 1. 12. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1., točka 2 in točka 4): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v prvem odstavku, ime in priimek posameznika, fizične osebe (trikrat), skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v prvem in petem odstavku, ime in priimek posameznika, fizične osebe,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v šestem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
Odločbo št. 06122-241/2009-4-8001 z dne 8. 12. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v drugem in tretjem odstavku, imena in priimke posameznikov, fizičnih oseb (petkrat), skupaj s podatkom o rojstnem datumu ene izmed posameznic,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v prvem in tretjem odstavku, ime in priimek inšpekcijskih zavezancev,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, imeni in priimka inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih.
Odločbo št. 06122-1161/2008-6-8001 z dne 14. 12. 2009, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1.): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v prvem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Pooblaščenec je dne 1. 2. 2010 od organa prejel odstop pritožbe prosilca zoper odločbo št. 090-30/2007 z dne 7. 1. 2010 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Organ navaja, da je pritožba prosilca z dne 21. 1. 2010 dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec od organa zahteval fotokopije zadnjih štirih inšpekcijskih odločb, ki jih je izdal Inšpektorat za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto za odstranitev nelegalno postavljenih objektov in so bile izvršene do datuma 17. 12. 2009 ter kopije zadnjih treh odločb, ki jih je izdal Inšpektorat za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto za odstranitev nelegalno postavljenih objektov do datuma 17. 12. 2009, ki še čakajo na izvršitev. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da organ ne vodi evidence, ki bi omogočala ugoditi zahtevi prosilca. Ker v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja sploh ne obstaja, je organ zahtevo prosilca zavrnil. Kot izhaja iz pritožbe prosilca z dne 21. 1. 2010, se prosilec z odločitvijo organa ne strinja. Po mnenju prosilca dejstvo, da pri organu ne obstaja evidenca o izvršenih odločbah, še ne pomeni, da te odločbe ne obstajajo. Odločbe zagotovo obstajajo, tako tiste, ki so že bile izvršene, kot tiste, ki še niso bile izvršene. Prosilec še dodaja, da s kopijo ene izmed neizvršenih odločb, izdane dne 18. 9. 2007, tudi sam razpolaga, saj mu jo je posredoval organ sam. Omenjena odločba bi že zdavnaj morala biti uvrščena v inšpekcijski plan izvršb, ki ga organ naredi za vsako koledarsko leto posebej, ki je tudi evidenca izvršenih odločb, pa ni bila uvrščena. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec ugodi njegovi pritožbi.
Pooblaščenec je organ z dopisom št. 090-23/2010/2 z dne 15. 2. 2010 pozval, naj mu, na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP posreduje dokumente, ki jih je zahteval prosilec in so predmet odločanja v pritožbenem postopku.
Na zahtevo Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 090-30/2007 z dne 17. 2. 2010, v katerem ponovno navaja, da ne vodi tovrstne evidence in da zahtevana informacija ne obstaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 4. 3. 2010 opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je sestavil zapisnik o ogledu št. 090-23/2010/5. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da organ vodi evidenco dokumentarnega gradiva v sistemu SPIS in da ta sistem omogoča iskanje tudi po datumu izdanih dokumentov. Organ in Pooblaščenec sta se dogovorila, da bo organ dokumente, ki jih zahteva prosilec, identificiral in jih posredoval prosilcu.
Dne 16. 3. 2010 je Pooblaščenec s strani organa prejel dopis št. 090-30/2007-59 z dne 13. 3. 2010, iz katerega izhaja, da je organ identificiral dokumente, ki jih je zahteval prosilec. Organ je navedene informacije prosilcu posredoval v obliki delnega dostopa, kar izhaja iz dopisa organa št. 090-30/2007-58, pri čemer je v zahtevanih inšpekcijskih odločbah prekril osebne podatke. Po mnenju organa so to naslednji podatki: imena in priimki fizičnih oseb – posameznikov, naslov, parcelna številka, datum rojstva,..
Ker je organ prosilcu dostop do zahtevanih informacij delno omogočil, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-23/2010/7 z dne 16. 3. 2010, prosilca pozval, naj mu sporoči, ali pri pritožbi z dne 21. 1. 2010 vztraja.
Prosilec se je na poziv Pooblaščenca odzval dne 19. 3. 2010, pri čemer je v odgovoru navedel, da so v fotokopijah odločb, ki jih je prejel od organa, izbrisani tudi podatki o krajih, v katerih se nahajajo v odločbi obravnavani objekti. Po mnenju prosilca nazivi krajev niso osebni podatki. Iz vsebine pritožbe prosilca tako izhaja, da pri pritožbi z dne 21. 1. 2010 vztraja.
Pooblaščenec je dne 6. 4. 2010 od organa prejel fotokopije inšpekcijskih odločb, ki so predmet tega pritožbenega postopka, brez prekritih podatkov. Gre za naslednje odločbe:
1. Fotokopije zadnjih štirih inšpekcijskih odločb za odstranitev nelegalno postavljenih objektov, izdanih s strani organa, OE Novo mesto, do dne 17. 12. 2009 in so že bile izvršene:
- št. 06122-2132/2006-8-8001 z dne 20. 11. 2008,
- št. 06122-278/2009-6-8001 z dne 7. 4. 2009,
- št. 06122-1457/2009-9-8001 z dne 5. 8. 2009,
- št. 06122-2044/2006-9-8001 z dne 26. 8. 2009,
2. Fotokopije zadnjih treh inšpekcijskih odločb za odstranitev nelegalno postavljenih objektov, izdanih s strani organa, OE Novo mesto, do dne 17. 12. 2009, ki še niso bile izvršene:
- št. 06122-425/2008-21-8001 z dne 1. 12. 2009,
- št. 06122-241/2009-4-8001 z dne 8. 12. 2009,
- št. 06122-1161/2008-6-8001 z dne 14. 12. 2009.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru dokumentov v zvezi z inšpekcijskim postopkom, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Splošne pristojnosti in naloge inšpekcijskega nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor so opredeljene v Zakonu o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo in št. 48/09, v nadaljevanju ZDU-1) in Uredbi o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami) ter Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIN). Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji, vodni režim, urejanje voda in gospodarjenje z njimi, elektroenergetiko, termoenergetiko in urejanje prostora in naselij, graditev objektov in izvedbo gradbenih konstrukcij, izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, stanovanjske zadeve in geodetske dejavnosti. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Prosilec je od organa zahteval fotokopije inšpekcijskih odločb, zato ni nobenega dvoma, da je organ informacije pridobil v zvezi z opravljanjem javnopravnih nalog in da tako spadajo v njegovo delovno področje. Čeprav se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na dejstvo, da zahtevni dokumenti ne obstajajo, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi inšpekcijskimi odločbami nedvomno razpolaga. Prosilec namreč ni zahteval evidence (seznama) odločb, ki bi ga organ šele moral ustvariti, ampak fotokopije dokumentov, torej odločbe same, ki pri organu že obstajajo v materializirani obliki. To potrjuje tudi dejstvo, da je organ v postopku odločbe identificiral in jih dne 6. 4. 2010 tudi posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da zahtevani dokumenti obstajajo, da organ z njimi razpolaga in da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa in posledično izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju pa je Pooblaščenec presojal, ali obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker je organ prosilcu posredoval inšpekcijske odločbe v obliki delnega dostopa, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov v dokumentih, ki so predmet pritožbe prosilca, podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, in sicer:
1. Odločba št. 06122-213/2006-8-8001 z dne 20. 11. 2008:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem in tretjem odstavku, ime in priimek takratne lastnice zemljišča, skupaj s podatkom o njenem naslovu in ime in priimek pokojnega moža, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v petem odstavku, ime in priimek inšpekcijske zavezanke,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijske zavezanke, skupaj s podatkom o njenem naslovu.
2. Odločba št. 06122-278/2009-6-8001 z dne 7. 4. 2009:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v zadnjem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca (dvakrat),
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem (dvakrat), četrtem in šestem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
3. Odločba št. 06122-1457/2009-9-8001 z dne 5. 8. 2009:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v tretjem, četrtem (dvakrat), petem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
4. Odločba št. 06122-2044/2006-9-8001 z dne 26. 8. 2009:
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v drugem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v četrtem (dvakrat) in petem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
5. Odločba št. 06122-425/2008-21-8001 z dne 1. 12. 2009
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1., točka 2 in točka 4): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v prvem odstavku, ime in priimek posameznika, fizične osebe (trikrat), skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v prvem in petem odstavku, ime in priimek posameznika, fizične osebe,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v šestem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
6. Odločba št. 06122-241/2009-4-8001 z dne 8. 12. 2009
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih,
- v izreku odločbe (točka 1. in točka 2): ime in priimek inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v drugem in tretjem odstavku, imena in priimke posameznikov, fizičnih oseb (petkrat), skupaj s podatkom o rojstnem datumu ene izmed posameznic,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v prvem in tretjem odstavku, ime in priimek inšpekcijskih zavezancev,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, imeni in priimka inšpekcijskih zavezancev, skupaj s podatki o njunih naslovih.
7. Odločba št. 06122-1161/2008-6-8001 z dne 14. 12. 2009
- v uvodu odločbe: ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v izreku odločbe (točka 1.): ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 1 odločbe, v prvem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- v obrazložitvi odločbe, na strani 2 odločbe, v drugem in sedmem odstavku, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu,
- na strani 3 odločbe, pod vročiti, ime in priimek inšpekcijskega zavezanca, skupaj s podatkom o njegovem naslovu.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vseh zgoraj navedenih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga (zakon ali osebna privolitev, določena v zakonu), ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec je namreč pri pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da se v zahtevani dokumentaciji pojavljajo tudi imena in priimki inšpektorjev, ki so zahtevane inšpekcijske odločbe izdali. V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da gre za situacijo, ko je potrebno aplicirati zgoraj navedeno določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v vseh primerih za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno podatki oseb, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem inšpekcijskem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec obenem poudarja, da niso varovani podatki o parcelnih številkah in krajih, kjer se te parcele nahajajo. Zgolj podatek o parcelni številki v zahtevanih odločbah namreč posameznika še ne identificira do te mere, da bi bil točno določen ali vsaj določljiv nedoločenemu krogu ljudi. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč odloča, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, ali prosilec pozna osebe, na katere se zahtevane odločbe nanašajo in ali že razpolaga s kakšnimi drugimi podatki v tej zadevi, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebe, na katere se nanašajo inšpekcijske odločbe, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznike, na katere se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). Globe za kršitve določb o varstvu osebnih podatkov so predpisane v členih 91. - 103. ZVOP-1.
4. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
7. člen ZDIJZ smiselno določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec je, kot je bilo pojasnjeno v 3. točki obrazložitve te odločbe, ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej z izbrisom imen in priimkov fizičnih oseb, njihovih naslovov in rojstnega datuma, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev Pooblaščenca v 2. točki obrazložitve te odločbe.
5. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
6. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu, glede informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, pa se zahteva prosilca zavrne.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka