dekorativna slika

Prosilec - Okrožno državno tožilstvo v Mariboru

+ -
Datum: 27.01.2010
Številka: 090-24/2010/1
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-24/2010/1 (povezava: 0900-76/2009/6)
Datum: 28. 1. 2010

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A,  v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper molk Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Ulica talcev 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
 
ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca zoper molk je utemeljena.

2.    Zahteva prosilca se zaradi neobstoja dokumentov zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 7. 8. 2008 pri organu vložil zahtevo Z 11/4/07082008, v kateri je v 2. točki zahteval dostop do dokumentov, iz katerih bi izhajal podatek o tem, kje se nahajajo štirje podpisani izvodi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prosilca brez poskusne dobe. V kolikor so bili vsi izvodi uničeni, je zahteval dokumente, iz katerih izhajata ime in priimek osebe, ki je izdala odredbo za uničenje dokumentarnega gradiva in pisno odredbo za uničenje.

Dne 6. 9. 2008 je prosilec pri Pooblaščencu vložil pritožbo zaradi molka, saj organ o njegovi zahtevi ni odločil z odločbo. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, pristojna za vsa slovenska tožilstva (uradna oseba) je dne 21. 11. 2008 izdala odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008, s katero pa o 2. točki zahteve Z 11/4/07082008 ni odločila. Prosilec se je nato zoper odločbo dne 3. 12. 2008 pritožil tudi v delu, ki se nanaša na v tem pritožbenem postopku obravnavani del zahteve Z 11/4/07082008 (2. točka). Prosilec v pritožbi ni navedel posebnega pritožbenega razloga, razen tega, da je organ izdal zavrnilno odločbo o posredovanju podatkov iz zaprosil in da se iz tega razloga pritožuje.

Pooblaščenec je na podlagi pritožbe zoper molk z dne 6. 9. 2008 uradno osebo dne 10. 9. 2009 pozval, naj mu sporoči razloge, zakaj odločbe o navedeni zahtevi ni izdala oziroma naj v desetih dneh od prejema poziva odloči v skladu z ZDIJZ. Uradna oseba je v dopisu št. Tu34/09-4 z dne 29. 9. 2009 navedla, da je prosilcu v izreku (pod točko 1 izreka) odločbe št. Tu 10/08, IC 208/2008 z dne 21. 11. 2008 ugodila ter mu na zastavljeno vprašanje, na kakšni zakonski podlagi je bila prosilcu na ODT v Mariboru izdana odločba o določitvi dolžine letnega dopusta za leto 2008 odgovorila, da je bila odločba izdana na podlagi Zakona o delovnih razmerjih.

Pooblaščenec je nato dne 21. 12. 2009 na uradno osebo in na organ naslovil še dopis št. 0900-76/2009/4 v obliki elektronske pošte, kjer je uradni osebi in organu ponovno razložil, v katerem delu zahteve je organ še vedno v molku. Razložil je, da je prosilec zahtevo Z 11/4/07082008 razdelil v dve točki. O prvi je uradna oseba izdala odločbo št. Tu 10/08, IC 208/2008 dne 21. 11. 2008, o drugi točki pa ni bilo odločeno. Pooblaščenec je dodatno pojasnil, da je prosilec v drugi točki navedene zahteve zahteval pisno odredbo za uničenje dokumentarnega gradiva (4 podpisanih izvodov pogodbe o zaposlitvi), iz katere izhajata ime in priimek osebe, ki je odredbo za uničenje izdala, seveda če je organ uničenje teh dokumentov odredil. O tem delu zahteve organ še ni odločil z nobeno odločbo niti se do njega ni opredelil v dopisu št. Tu34/09-4 z dne 24. 9. 2009.

Dne 6. 1. 2010 je Pooblaščenec prejel dopis organa št. Tu 82/09-17 EG/JB z dne 23. 12. 2009, v katerem je organ navedel, da organ nikoli ni izdal pisne odredbe za uničenje dokumentarnega gradiva, kot to navaja prosilec, zato s predmetnim dokumentom ne razpolaga.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kljub odločbi uradne osebe, zoper katero se je prosilec pritožil tudi v delu, na katerega se nanaša ta pritožbeni postopek, organ še vedno v molku, saj dejansko o 2. točki zahteve prosilca Z 11/4/07082008 uradna oseba ni odločila. Iz navedenega razloga je pritožba prosilca zaradi molka organa z dne 6. 9. 2008, kljub odločbi uradne osebe, utemeljena, saj molka organa uradna oseba s svojo odločbo ni odpravila, ker o tem delu zahteve sploh ni odločila. Prosilec se je nato pritožil tudi zoper odločbo dne 3. 12. 2008, in sicer tudi v delu, ki se nanaša na v tem pritožbenem postopku obravnavani del zahteve Z 11/4/07082008 (2. točka).

1.    O informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da se nahaja v materializirani obliki.
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,

Za konkretni postopek je bila bistvenega pomena ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj materializirane oblike. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .  

Iz navedb organa v dopisu št. Tu 82/09-17 EG/JB z dne 23. 12. 2009 je razvidno, da organ pisne odredbe za uničenje dokumentarnega gradiva (4 podpisanih izvodov pogodbe o zaposlitvi), iz katere izhajata ime in priimek osebe, ki je odredbo za uničenje izdala, nima. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da podatek o tem, kje se nahajajo štirje podpisani izvodi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prosilca brez poskusne dobe, ne izhaja iz nobenega dokumenta.

Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe predstojnika organa v dopisu št. Tu 82/09-17 EG/JB z dne 23. 12. 2009, da organ nikoli ni izdal pisne odredbe za uničenje dokumentarnega gradiva, zato z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec se ob odločanju v tej zadevi ni spuščal v zakonitost tega, ali bi organ zahtevane dokumente moral imeti, saj to ni v njegovi pristojnosti. V kolikor prosilec meni, da je organ ravnal nezakonito, ima za dokazovanje le-tega na voljo druge vzvode pravne države.

2.    Zaključek

Pooblaščenec je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca zoper molk organa utemeljena, saj organ o njegovi zahtevi ni odločil. Hkrati pa je Pooblaščenec v tem postopku ugotovil, da zahtevanih dokumentov organ nima, saj sploh ne obstajajo. Zaradi tega je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil. Na podlagi tretjega odstavka 255. člena je Pooblaščenec izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokazov lahko sam rešil zadevo.  

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka