Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-17/2010/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-17/2010/5
Datum: 17. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 12. 2009 zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-83/2009-4 z dne 30. 11. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 090-83/2009-4 z dne 30. 11. 2009, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 6. 11. 2009 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec navedel, da zahteva, da v zvezi s postopkom javnega razpisa – imenovanje direktorja Javnega zavoda Goričko formalno, po uradni poti, preveri in pridobi naslednje informacije:
- izjavo predsednika razpisne komisije glede poziva na razgovor in namena razgovora na sedežu organa v Ljubljani z dosedanjim direktorjem in kandidatom za direktorja ………. dne 16. 7. med 15. in 17. uro;
- zapisnik oziroma povzetek razgovora s tega »tajnega sestanka oziroma srečanja«;
- vsebino poročila ministru g. K. Erjavcu s tega razgovora, pisnega ali ustnega;
- kakšne informacije in od koga so bile po kuloarjih v organu posredovane ministru s tega razgovora, kar je prosilcu osebno izjavil in potrdil na sestanku v njegovem kabinetu dne 20. 7. 2009 od 9. ure dalje, ob prisotnosti vodje kabineta, ki je tudi identificirala vir »kuloarskih« informacij ministru;
- ali je navedeni razgovor pri predsedniku razpisne komisije imel status uradnega dela razpisa z naknadnim razgovorom s kandidatom, ki je uradno zaveden v spisu, ali je bila realizacija tajna, naklepna z namenom zavajanja ministra in manipulacije s kandidatom, kjer so bile iznašane nekatere ponudbe in predlogi, ki so potem imeli za epilog doziranje neuradne informacije ministru, da se prosilec umika iz postopka imenovanja direktorja, da je sprejel ponudbo za drugo delo, da soglaša s predlogom kandidata za direktorja in da bo zadeva posredovana temu kandidatu in skoordiniran sestanek za kasnejšo rabo itd.; o tem, da bo informiran tudi minister, ni bilo govora, torej je bil to glavni namen, ki pa ga je minister razkrinkal;
Prosilec je v zahtevi še zapisal, da v spisu javnega razpisa za direktorja zavoda ta dokumentacija ni na voljo za vpogled, zato obstaja sum, da je postopek javnega razpisa imel tudi »tajni del«, nedokumentiran, žal pa odločilni vpliv na izhod razpisa, ki se je na nivoju Vladnega odločanja tudi ponesrečil in ima zakonsko zelo sporen izid. V nadaljevanju zahteve je prosilec navedel, da imajo njegove zahteve temelj v izdani odločbi o delni možni ugoditvi prosilcu, to pa pomeni nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in temelj za pritožbo. Prosilec je prosil organ, da zahteve realizira čimprej, po potrebi aktivira tudi pristojne državne organe za razjasnitev zakonsko spornih in kaznivih ravnanj uradnih oseb. Na koncu zahteve je prosilec navedel še, da bo vložitev uradne pritožbe odvisna od realizacije zahtev iz zahteve z dne 6. 11. 2009 in da si po pravnem nasvetu pridržuje pravico umika pritožbe, če bo vložena.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. 090-83/2009/4 z dne 30. 11. 2009. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, ga je zahtevo prosilca treba zavrniti. ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Uradna oseba je po izvedenem postopku, to je po pridobitvi podatkov predsednika predmetne razpisne komisije, ugotovila, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kot tudi, da odgovori na vprašanja prosilca niso izdelani v obliki dokumenta, ki bi ga organ lahko posredoval kot informacijo javnega značaja. Organ pa ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki se v času zahteve še ne nahaja v obliki dokumenta.
Organ je zoper navedeno odločbo dne 17. 12. 2009 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je zavrnitev njegove zahteve nezakonita in nezadovoljivo neutemeljena zaradi:
- nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
- navedb v obrazložitvi, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrne iz razloga, ker se informacija javnega značaja, ki izvira iz delovnega področja organa, ne nahaja v obliki dokumenta in da ministrstvo ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kot tudi da odgovori na v zahtevi navedena vprašanja niso izdelani v obliki dokumenta, ki bi ga organ lahko posredoval kot informacijo javnega značaja in da organ ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki se v času zahteve še ne nahaja v obliki dokumenta;
- nerazumne in posledično nezakonite zavrnitve zahteve tudi zato, ker je bila vsebina zahteve že enkrat s pravnomočno odločbo, št. 090-73/2009-2 z dne 21. 10. 2009, istega organa, vlagatelju ugodena, na zahtevo istega organa pa po vsebini izločena ob najavi in vložitvi pritožbe na tedanjo odločbo z obrazložitvijo, da tistega dela zahteve ni možno oziroma dopustno obravnavati v enem postopku; na podlagi take zahteve je prosilec pogojno umaknil tedaj vloženo pritožbo z zahtevo, da organ poda jamstvo o pričetku novega postopka in izvedbo vseh potrebnih ukrepov, ko se bo ugotovil v zvezi z vsebino zahteve neobstoj dokumentarnih dokazov ali neustrezna ravnanja uradnih oseb v postopku, zlasti pa sum na nezakonita ravnanja oziroma opustitve potrebnih ravnanj; prav neobstoj dokumentarnih informacij dokumentov v spisu javnega razpisa v zvezi z vprašanji in zahtevami prosilca dokazuje tudi, kot navaja obrazložitev zavrnitve zahteve- po pridobitvi podatkov od predsednika razpisne komisije, ravno sum na kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic, nevestnega dela in ponareditve oziroma uničenja dela dokumentacije, mobinga, dejanj z elementi koruptivnosti (izločitev, nedokumentirana informacija, tajno zaslišanje, manko dokumentov, neobstoj uradnih zaznamb, zapisa razgovora, poročila ministru), itd., da odgovori na zgoraj navedena vprašanja niso izdelani v obliki dokumenta.
V nadaljevanju pritožbe je prosilec navedel, da je posebej utemeljen razlog za vložitev (ponovne) pritožbe zlorabljen dogovor s pristojno pravno službo, da bo tudi izven postopka, vendar pa do izteka roka za pritožbo, po uradni poti preverila dejstva, ki jih je v ločenem zapisu posebej navedel in obrazložil ter po e-pošti poslal (dne 6. 11. 2009) naslovni službi organa, vendar odgovora prosilec še ni prejel, razen uradne zavrnitve zahteve. Prosilec po tem sklepa, da je to zavajajoč način in manipulativna izločitev vsebine njegove zahteve iz obravnave, kot najbolj spornega in celo kriminalnega ravnanja v celotnem postopku javnega razpisa. Prosilec Pooblaščencu predlaga, da pritožbi prosilca ugodi in naloži organu ugoditev zahtevi s popolno ugoditvijo dejanskega stanja in vročitev vseh dokumentov iz razpisa z informacijami javnega značaja, skladno s predpisom. Ker prosilec ugotavlja obstoj in sum nezakonitih ravnanj uradnih oseb, prosilec predlaga tudi neposredno sprožitev ustreznih predpisanih zakonitih postopkov pri pristojni inšpekciji, državni komisiji za preprečevanje korupcije in pristojnih organih pregona. Prosilec na koncu pritožbe prosi Pooblaščenca za pravno mnenje, ali se taka dejanja preganja po uradni dolžnosti ali na podlagi podanega predloga. Prosilec je v pritožbi še zapisal, da je z njegovo pritožbo tak predlog podan.
Pooblaščenec je dne 22. 1. 2010 prejel dopis organa, št. 090-83/2009/6 z dne 31. 12. 2009, s katerim je Pooblaščencu posredoval pritožbo prosilca ter pripadajočo spisno dokumentacijo v pristojno reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 10. 3. 2010 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je zahteval prosilec. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je dne 16. 7. 2009 vodja Sektorja za ohranjanje narave, ki je pri organu del Direktorata za okolje, govoril s prosilcem o problemu vodenja javnega zavoda Krajinski park Goričko, pri čemer je s prosilcem govoril kot vodja sektorja. Pri tem je organ pojasnil, da je bil to popolnoma običajen pogovor, in sicer podoben pogovorom, kot jih ima vodja sektorja tudi z drugimi direktorji podobnih institucij. O tem sestanku ni bil izdelan niti zapisnik niti poročilo. Ker ta sestanek ni bil del razpisnega postopka, o njem niso bili seznanjeni preostali člani komisije. Prav tako o tem pogovoru oziroma sestanku ni bil seznanjen nihče drug pri organu, tudi minister ne. Organ je Pooblaščencu izročil popis zadeve št. 110-26/2009 (Javni razpis – direktor Javni zavod Krajinski park Goričko) in odločbo, št. 090-73/2009-2 z dne 21. 10. 2009.
Pritožba prosilca ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo, št. 090-83/2009-4 z dne 30. 11. 2009, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 6. 11. 2009. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj izpodbijana odločba, ki ji oporeka prosilec v pritožbi. Pooblaščenec je zato v tem pritožbenem postopku kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo, št. 090-83/2009-4 z dne 30. 11. 2009. Navedbe prosilca, ki se nanašajo na odločbo organa, št. 090-73/2009-2 z dne 21. 10. 2009, ki jo prosilec omenja v svoji zahtevi in pritožbi in s katero naj bi organ odločil o zahtevi prosilca z dne 14. 10. 2009, ter navedbe prosilca, ki se nanašajo na zatrjevanje nepravilnosti v postopku javnega razpisa za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko, v obravnavani zadevi niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do njih ni opredeljeval. V skladu z načelom zakonitosti Pooblaščenec v tem postopku ni niti ugotavljal obstoja nezakonitih ravnanj, ki jih navaja prosilec v pritožbi, niti v zvezi s tem ni sprožal postopkov pri drugih organih. Poleg tega Pooblaščenec, upoštevaje svoje pristojnosti, v tem postopku ni podal odgovora na vprašanje prosilca, na kakšen način se preganjajo nezakonita dejanja, ki jih v zahtevi in pritožbi zatrjuje prosilec.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija še ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) organ državne uprave in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevani dokument ne obstaja, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s katerimkoli izmed zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da je vodja Sektorja za ohranjanje narave, ki je bil sicer tudi predsednik razpisne komisije javnega razpisa za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko, dne 16. 7. 2009 govoril s prosilcem o problemu vodenja javnega zavoda Krajinski park Goričko kot vodja sektorja in ne kot predsednik razpisne komisije v navedenem javnem razpisu. Iz Uredbe o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/2003; v nadaljevanju Uredba) izhaja namreč, da je upravljanje parka tesno povezano z delom organa, saj npr. upravljavec parka letno poroča organu o izvajanju načrta upravljanja parka (tretji odstavek 16. člena Uredbe), organ v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, potrdi finančno ovrednoteni letni program dela parka (prvi odstavek 17. člena Uredbe), upravljavec parka pa mora vsako leto poročati organu in ministrstvu, pristojnemu za finance, o izvajanju letnega programa dela (tretji odstavek 17. člena Uredbe). Nadalje je iz spletne strani organa razvidno, da je Krajinski park Goričko eden izmed projektov, ki sodijo v delovno področje Sektorja za ohranjanje narave, ki je pri organu del Direktorata za okolje. Iz navedenih pristojnosti, ki jih ima organ v zvezi z upravljanjem Krajinskega parka Goričko, brez dvoma izhaja, da vodja Sektorja za ohranjanje narave ni izoliran od vsakokratnega direktorja Krajinskega parka Goričko, temveč pri tem delu celo sodeluje. Za izvrševanje pristojnosti organa v tem delu je po mnenju Pooblaščenca neizogibno potrebno, da vodja Sektorja za ohranjanje narave z direktorjem Krajinskega parka Goričko komunicira. Zato razgovora z dne 16. 7. 2009, na katerega se nanaša obravnavana zahteva prosilca, ni mogoče opredeliti z oznako »tajni sestanek oz. srečanje«, kot ga opredeljuje prosilec, temveč je bil le-ta nekaj povsem nujnega in običajnega. Ob tem je treba poudariti, da Pooblaščencu ni znana nobena pravna podlaga, ki bi določala obveznost organa, da vsebino tovrstnih komunikacij zabeleži. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec sledi navedbam organa, iz katerih izhaja, da je bil ta razgovor oziroma pogovor podoben ostalim pogovorom, ki jih ima vodja Sektorja za ohranjanje narave v povezavi z upravljanjem tudi z drugimi direktorji podobnih institucij, in da o tem sestanku ni bil izdelan niti zapisnik niti poročilo, skratka, da v zvezi s tem razgovorom pri organu ni nastal noben dokument.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju kateregakoli izmed zahtevanih dokumentov, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal na ogledu in camera, in sicer da spis zadeve »Javni razpis – direktor Javni zavod Krajinski park Goričko« s št. 110-26/2009 ne vsebuje dokumentov, ki bi se kakorkoli nanašali na razgovor z dne 16. 7. 2009, ki je potekal med prosilcem in predsednikom razpisne komisije v tem razpisnem postopku. To je razvidno tako iz samega spisa št. 110-26/2009 kot tudi iz popisa zadeve št. 110-26/2009, kjer iz datumov in naslovov popisanih dokumentov nedvomno izhaja, da v okviru javnega razpisa za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko, niso nastali dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Vse navedeno torej kaže na to, da so popolnoma resnične navedbe organa o tem, da razgovor dne 16. 7. 2009 ni bil del javnega razpisa za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko, in da vodja Sektorja za ohranjanje narave na tem razgovoru ni nastopal kot predsednik komisije tega javnega razpisa. Zato Pooblaščenec verjame navedbam organa, da vodja Sektorja za ohranjanje narave o tem razgovoru tudi ni seznanil niti preostalih članov komisije javnega razpisa niti nikogar drugega pri organu, tudi ministra ne.
Iz vseh navedenih argumentov izhaja, da vsebina razgovora, na katerega se nanaša obravnavana zahteva prosilca, ni bila zabeležena v nobeni obliki, torej dokumenti, povezani s tem sestankom, zagotovo ne obstajajo ne v spisu v zadevi št. 110-26/2009, ne v kateremkoli drugem spisu organa.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, katerih neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, in sicer izjavo predsednika razpisne komisije glede poziva na razgovor in namena razgovora dne 16. 7. 2009 na sedežu organa s prosilcem, zapisnik oziroma povzetek tega razgovora, poročilo o tem razgovoru ministru, dokument o informacijah s tega razgovora, ki naj bi bile po kuloarjih posredovane ministru, ali dokument, iz katerega bi izhajalo, ali je navedeni razgovor pri predsedniku razpisne komisije imel status uradnega dela razpisa z naknadnim razgovorom s kandidatom, ki je uradno zaveden v spisu, ali je bila realizacija tajna, naklepna z namenom zavajanja ministra in manipulacije s kandidatom, kjer so bile iznašane nekatere ponudbe in predlogi, ki so potem imeli za epilog doziranje neuradne informacije ministru, da se prosilec umika iz postopka imenovanja direktorja, da je sprejel ponudbo za drugo delo, da soglaša s predlogom kandidata za direktorja in da bo zadeva posredovana temu kandidatu in skoordiniran sestanek za kasnejšo rabo.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Organ bi bil sicer, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način vodil sestanke z direktorji javnih zavodov, vendar iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu ponovno poudarja, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v ustreznost dela komisije v postopku javnega razpisa za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organa. Zato odločanje o tem, ali je komisija na ustrezen način izvedla izbiro med prijavljenimi kandidati za direktorja Javnega zavoda Krajinski park Goričko, ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. Pooblaščenec se zato ni opredeljeval do navedb prosilca o nepravilnostih v postopku javnega razpisa, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal obstoj zahtevanih informacij.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Postopek pred izpodbijano odločbo je bil torej pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo, št. 090-83/2009-4 z dne 30. 11. 2009, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka