Prosilka - B&B Kranj
+ -Številka: 090-16/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Mediji, Ali je organ zavezanec, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-16/2010/4
Datum: 9. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), šestega odstavka 22. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Brigite Ferlič Žgajnar, novinarke Dela d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 1. 2010, zoper zavrnilni odgovor B&B, d.o.o., Cesta Staneta Žagarja 27a, 4000 Kranj z dne 20. 1. 2010 (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Zavrnilni odgovor organa z dne 20. 1. 2010 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe posredovati seznam predavateljev (imena in priimke) na višješolskem študijskem programu logistično inženirstvo, železniški modul.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 19. 1. 2010 na organ naslovila vprašanje, kdo so predavatelji na višješolskem študijskem programu »Promet, modul železniški promet oziroma logistično inženirstvo«.
Organ je prosilki odgovoril dne 20. 1. 2010 in ji pojasnil, da ji, po mnenju Informacijskega pooblaščenca, osebnih podatkov o predavateljih ne more posredovati. Pri tem je organ navedel definicijo osebnega podatka, zraven pa še obdobja, za katera je bil pri posameznih predmetih imenovan posamezen predavatelj, brez imena in priimka.
Zoper odgovor organa je prosilka na organ naslovila vlogo, v kateri navaja, da ker organ izvaja izobraževalni program v skladu z zakonom o visokem šolstvu, bi morala biti imena predavateljev javna. Dne 21. 1. 2010 je prosilka pri Pooblaščencu vložila pritožbo.
Pooblaščenec je dne 3. 2. 2010 organ obvestil o pritožbi prosilke in ga pozval, naj mu, za razjasnitev vprašanja, ali je zavezanec po Zmed, posreduje naslednje informacije:
- Pojasnilo o pravni podlagi, na podlagi katere je organ ustanovljen in deluje, vključno z navedbo pravne podlage, na podlagi katere izvaja višješolski študijski program »Promet, modul železniški promet oziroma logistično inženirstvo«,
- Ali je navedeni program javno verificiran progam, katerega posledica je izdaja javno priznane listine?
- Informacijo o tem, ali se v kakšnem delu organ financira iz javnih sredstev in v katerem delu,
- Informacijo o tem, ali v kakšnem delu svoje dejavnosti organ opravlja javno službo, ima podeljeno javno pooblastilo na podlagi zakona ali opravlja druge javnopravne naloge.
V zvezi s pozivom Pooblaščenca je organ dne 9. 2. 2010 Pooblaščencu posredoval odgovor, da je Višja strokovna šola v Kranju in Ljubljani ustanovljena kot pravni subjekt organizacijske enote zasebne družbe B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. Program višje strokovne šole organ izvaja na podlagi odločbe Ministrstva za šolstvo in šport, izdane na podlagi Zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter Pravilnika o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih višješolskih študijskih programov. V knjigo razvida višjih strokovnih šol je organ vpisan pod zaporedno številko 36, in sicer kot zasebna strokovna šola brez koncesije. Program, ki ga organ izvaja, je javno veljaven in po zaključku obveznosti udeležencem organ izda javno veljavne listine – diplome. Dejavnost organa se v ničemer ne financira iz javnih sredstev. Po lastnem mnenju organ nima javnih pooblastil, ne izvaja javne službe in ne opravlja javnopravnih nalog, razen če se za javnopravno nalogo šteje izdaja potrdil, spričeval ali diplom, tudi to pa le v delu, ki se nanaša na poslovanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
Pritožba je utemeljena.
Ker je prosilka zahtevala od organa odgovore na vprašanja kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge, je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 6. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
ZMed vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba. V konkretnem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 20. 1. 2010.
Skladno z določbo devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Za obravnavo konkretne pritožbene zadeve je bistvenega pomena določba drugega odstavka 45. člena ZMed, na podlagi katere lahko mediji zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa ZDIJZ. Pooblaščenec je tako moral v konkretnem primeru najprej ugotoviti, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ v delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilka.
Organ je v odgovoru Pooblaščencu dne 9. 2. 2010 pojasnil, da je pravna oseba zasebnega prava. Navedeno izhaja tudi iz priloženega izpisa iz sodnega/poslovnega registra z dne 19. 2. 2010. Organ je ustanovljen kot gospodarska družba, v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Vendar samo glede na to dejstvo, še ne moremo sklepati, da organ ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Ob navedenem je potrebno presojati tudi, ali organ izvaja javna pooblastila, opravlja javno službo oz. javne naloge. Pooblaščenec tako poudarja, da je tudi gospodarska družba, kot pravna oseba zasebnega prava, lahko zavezanec po ZDIJZ v primeru, če opravlja kakšno od oblastnih funkcij oz. ima javno pooblastilo ali če izvaja javno službo.
Iz navedb organa izhaja, da na podlagi odločbe Ministrstva za šolstvo in šport izvaja javno veljaven višješolski študijski program, ki je vpisan v razvid višjih strokovnih šol pod zaporedno številko 36. Program, o katerem sprašuje prosilka, je javno veljaven in po zaključenih obveznostih organ udeležencem izdaja javno veljavne listine – diplome. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/2004, v nadaljevanju ZVSI) v 1. členu določa, da ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javnoveljavne višje strokovne izobrazbe in organizacijo višjih strokovnih šol. 19. člen nadalje pravi, da kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister. Iz 169. člena ZUP obenem izhaja, da lahko javno listino izda samo državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti. Javno pooblastilo se, v skladu z določbo 121. člena Ustave Republike Slovenije, podeli z zakonom ali na podlagi zakona. Iz narave javnega pooblastila izhaja, da z njim država na posamezen subjekt javnega ali zasebnega prava prenaša del svojih izvirnih (oblastnih, javnih) nalog, ki bi jih morala opravljati sama, vendar je smiselno prepustiti njihovo izvajanje nekomu drugemu. Podelitev javnega pooblastila na področju višješolskih študijskih programov določa ZVSI. Vsaka podelitev javnega pooblastila mora nujno obsegati najmanj dva elementa:
- določitev vsebine javnega pooblastila, torej katere upravne naloge se zaupajo kot javno pooblastilo;
- in določitev nosilca javnega pooblastila, torej kateri osebi se zaupajo.
Nedvomno je, da mora prvi element natančno in podrobno določiti zakon. Gre za vprašanje urejanja pristojnosti, saj je odločitev, da se neke upravne naloge zaupajo kot javno pooblastilo, enaka določitvi, da te naloge opravlja državni organ. Pristojnosti za izvajanje upravnih nalog pa se po izrecni določbi Ustave RS določa z zakonom (prvi odstavek 120. člena Ustave RS). Drugače pa je z neposredno določitvijo nosilca javnega pooblastila, torej z določitvijo subjekta, ki z zakonom določeno javno pooblastilo izvršuje. V teoriji je mogoče zaslediti stališča , da tedaj, ko je to neizvedljivo, da bi nosilce javnega pooblastila neposredno določil zakon, zadošča, da zakon podrobno urediti način njihove določitve. V ta namen mora zakon natančno določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak nosilec javnega pooblastila, določiti organ, ki podeli javno pooblastilo, oziroma s posamičnim aktom določiti enega ali več nosilec javnega pooblastila ali določiti postopek za podelitev javnega pooblastila.
Iz določb ZVSI izhaja, da je izdaja diplome, s katero diplomant javnoveljavnega višjega strokovnega programa pridobi javno veljavno izobrazbo, izvajanje javnega pooblastila. Upoštevaje 169. člen ZUP lahko namreč javne listine izdajajo samo državni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti. Ker ZVSI v 19. členu izrecno določa, da se po zaključku javnoveljavnega višješolskega programa izda diploma, ki je javna listina, je organ nedvomno izvajalec javnega pooblastila. V nasprotnem primeru namreč ne bi mogel sam izdajati javnih listin. ZVSI obenem določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati subjekt, za podelitev javnega pooblastila in organ, ki te pogoje preverja (25. člen ZVSI).
Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ v delu, v katerem izvaja javno veljaven program višje strokovne šole in izdaja diplome, ki so javne listine, nosilec javnega pooblastila. Ker iz definicije 1. člena ZDIJZ izhaja, da so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja tudi nosilci javnih pooblastil, se Pooblaščencu v konkretnem primeru ni bilo treba spuščati v presojo, ali je organ tudi izvajalec javne službe. Za zaključek, da je organ zavezanec po ZDIJZ, namreč zadošča ena od obeh ugotovitev – ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ nosilec javnega pooblastila, se tako v presojo tega, ali je organ tudi izvajalec javne službe, v konkretnem primeru ni spuščal.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki, saj jo je organ (sicer v obliki brez osebnih podatkov) prosilki tudi posredoval. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahtevana informacija izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja, ki jih določa 4. člen ZDIJZ.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Slednji namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Ker se je organ v odgovoru z dne 20. 1. 2010 skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede zahtevane informacije podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Imena in priimki predavateljev - posameznikov, ki pri organu izvajajo predavanja v okviru programa logistično inženirstvo, železniški modul, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Z vidika presoje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja je, poleg izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, treba upoštevati tudi določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Predavatelji v okviru višješolskega programa logistično inženirstvo, železniški modul so v imenu organa neposredni izvajalci programa, ki ga organ izvaja kot del javnega pooblastila, zato v imenu organa izvajajo javno funkcijo. Navedeno izhaja tudi iz 26. člena ZVIS, ki določa, da morajo imeti šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, zagotovljene strokovne delavce in sodelavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister po poprejšnjem mnenju pristojne zbornice oziroma združenja delodajalcev. Predavatelji šole morajo biti imenovani v naziv v skladu s tem zakonom. 27. člen ZVIS obenem določa, da mora zasebna šola, ki je vpisana v razvid izvajalcev višješolske dejavnosti (organ sam navaja, da je vpisan v navedeni razvid pod številko 36) ob vpisu v razvid, poleg akta o ustanovitvi in drugih dokazil, priložiti tudi dokazila o strokovnih delavcih in sodelavcev. Nadalje 28. člen ZVIS pravi, da se z odločbo ministrstva šoli (med drugim) prepove izvajati javnoveljavni študijski progam, če pristojna inšpekcija ugotovi, da šola ne opravlja višješolske dejavnosti v ustreznih prostorih in z delavci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Vse navedeno kaže na to, da so sodelavci organa, ki izvajajo javnoveljaven študijski program, bistven del izvajanja javne funkcije oz. javnega pooblastila, zato njihova imena ne morejo predstavljati varovanih osebnih podatkov. V konkretnem primeru pride do izraza t.i. nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja . Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke, povezane z opravljenem javne funkcije organa, to je izvajanjem javnega pooblastila. Zainteresiranim prosilcem mora biti dana možnost, da preverijo, ali organ javno pooblastilo izvaja v skladu s pogoji, ki jih določa ZVIS in preko sodelavcev, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
Da v konkretnem primeru imena predavateljev, ki izvajajo javno veljaven višješolski program, ne morejo predstavljati varovanih osebnih podatkov, pa izhaja tudi iz 106. člena ZVOP-1, ki pravi, da upravljavci osebnih podatkov (v konkretnem primeru je upravljavec organ) javnosti lahko posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da predavatelji, ki izvajajo javno veljaven izobraževalni program v skladu z ZVIS, predstavljajo osebe, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da pri imenih in priimkih predavateljev na višješolskem programu logistično inženirstvo, železniški modul, ne gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zavrnilni odgovor organa z dne 20. 1. 2010 odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo organa št. ODL-29/09 z dne 17. 12. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka