Prosilec - Upravno sodišče RS
+ -Številka: 090-15/2010/4
Kategorije: Osebni podatek, Kršitev postopka
Številka: 090-15/2010/4
Datum: 7. 5. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 2.. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) v povezavi s 1. odstavkom 251. člena ZUP, o pritožbi …………….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 1. 2010, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), opr. št. Su 020501/2009-54 z dne 5. 11. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu v 15 (petnajstih) dneh po prejemu te odločbe posredovati sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 2515/97-7 z dne 4. 2. 1999, pri čemer je dolžan iz celotnega dokumenta izbrisati ime in priimek ter prebivališče tožeče stranke.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 13. 10. 2009 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče RS) naslovil zahtevo, v kateri je med drugim prosil, da mu Vrhovno sodišče RS posreduje fotokopijo sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 2515/97-7 z dne 4. 2. 1999. Vrhovno sodišče je na podlagi 20. člena ZDIJZ zahtevo prosilca v tem delu odstopilo organu z dopisom št. Su 36-03/2009-188 z dne 16. 10. 2009.
Organ je kot prilogo dopisa št. Su 020501/2009-54 z dne 20. 10. 2009 prosilcu posredoval fotokopijo zahtevane sodbe, vendar je pri tem del podatkov prekril, kar izhaja iz pritožbe prosilca zaradi molka organa, ki jo je Pooblaščenec prejel 26. 10. 2009. Pooblaščenec je ugotovil, da zakonski rok, v katerem je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca do vložitve pritožbe, še ni potekel, zato je pritožbo prosilca, s sklepom št. 0900-263/2009/2 z dne 26. 10. 2009, na podlagi 246. člena ZUP, zavrgel kot nedovoljeno.
Organ je dne 5. 11. 2009 izdal odločbo št. Su 020501/2009-54, s katero je v izreku odločil, da se prosilcu dostavi dokument z oznako U 2515/97-7 - fotokopijo sodne odločbe, iz katere se na podlagi 3. točke 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ izloči varovane osebne podatke. V obrazložitvi je organ zgolj citiral določbe ZDIJZ in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Pooblaščenec je 12. 1. 2010 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. Su 020501/2009 z dne 5. 11. 2009, ki jo je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, v povezavi s prvim odstavkom 259. člena ZUP, odstopil organu in ga pozval, da opravi preizkus pritožbe. Prosilec je v pritožbi navajal, da je organ prekril številko odločbe Ministrstva za okolje in prostor in datum izdaje odločbe, številko sklepa Upravne enote Kranj z dne 16. 1. 1997, parcelnih številk, ime katastrske občine in izmere teh parcel ter številko in datum odločbe Skupščine občine Kranj, Oddelka za finance. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da to niso varovani osebni podatki in je zahteval, da mu organ posreduje fotokopijo zahtevane sodbe brez, da bi prekril te podatke.
Organ je pritožbo preizkusil in ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo je skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki je pritožbo prejel dne 21. 1. 2010.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-15/2010/2 z dne 15. 2. 2010 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, torej sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 2515/97-7 z dne 4. 2. 1999, ki je enaka izvirniku in je iz nje razvidno, katere dele je organ prekril.
Pooblaščenec je vso zahtevano dokumentacijo prejel dne 17. 2. 2010.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Pri tem je v izreku odločil, da se v skladu z zahtevo, prosilcu posreduje fotokopijo sodne odločbe z oznako U 2515/97-7, tako da se iz nje, skladno z določili 3. točke prvega odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ, izloči varovane osebne podatke.
Pooblaščenec ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 6. odst. 213. čl. ZUP. Slednji določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Prav tako se v izreku ne sme uporabljati pravnih standardov, kot npr. »varovani osebni podatki«, saj niso izvršljivi.
Pooblaščenec ugotavlja, da tak izrek izpodbijane odločbe ni določen, saj iz navedenega ne izhaja konkretno, katere osebne podatke je organ izločil iz zahtevanih dokumentov. Zgolj navedba materialnega predpisa in navedba pravnega standarda »varovan osebni podatek« ne omogoča določljivosti, ki jo zahteva zakon. Ker postane izvršljiv, pravnomočen oziroma dokončen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V konkretnem primeru pa izrek izpodbijane odločbe ni takšen, kar ni v skladu s 6. odst. 213. čl. ZUP, s čimer je organ storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odst. 237. čl. ZUP), zaradi česar izpodbijana odločba ni zakonita.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ storil bistveno kršitev pravil postopka in ker niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogel ugotoviti, katere dele zahtevanega dokumenta je organ prekril oziroma v katerih delih je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane informacije, je Pooblaščenec, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, sam odločil o zahtevi prosilca. Pri tem se Pooblaščenec ni omejil le na pritožbene navedbe, temveč je moral presojati celoten dokument, ki je predmet zahteve prosilca.
2. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokument vsebuje informacije, ki izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. V konkretnem primeru je sporno, ali deli sodbe, ki jih je organ prekril, res pomenijo izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Zakon namreč taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker se je organ v svoji odločbi št. Su 020501/2009-54 z dne 5. 11. 2009 skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov v dokumentih, ki so predmet pritožbe prosilca, podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument dejansko vsebuje tudi nekatere osebne podatke, in sicer ime in priimek tožeče stranke in njen naslov prebivališča, poleg tega pa tudi ime in priimek odvetnika, ki je v postopku nastopal kot pooblaščenec tožeče stranke, ter imena, priimke in nazive članov sodnega senata in strokovne sodelavke sodišča.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v primeru imena in priimka ter naslova prebivališča tožeče stranke nedvomno za varovane osebne podatke, saj je na podlagi teh podatkov oseba določljiva. Pooblaščencu pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Ime in priimek pooblaščenca tožeče stranke - odvetnika ne predstavljata varovanih osebnih podatkov, saj odvetnik v konkretnem sodnem postopku ni nastopal kot posameznik, ki ga varuje ZVOP-1, temveč v vlogi posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost - odvetništvo, Odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. čl. Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993, s spremembami in dopolnitvami,v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, s tem pa so podvrženi tudi zahtevi po določeni stopnji transparentnosti, raven pričakovane zasebnosti pa je zanje znižana, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.
Glede imen, priimkov in nazivov posameznikov, ki so v konkretnem sodnem postopku tako ali drugače sodelovali (strokovna sodelavka sodišča kot poročevalka in zapisnikarica), oziroma so v njem odločali (člani sodnega senata) je Pooblaščenec ugotovil, da gre za situacijo, ko je potrebno aplicirati določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v vseh primerih za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na morebiten obstoj izjem iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje navedeno podatki oseb, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem sodnem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je iz vpogleda v pritožbo prosilca in priloge k pritožbi ugotovil, da je organ v sodbi, ki jo je posredoval prosilcu prekril tudi:
- številko in datum izdaje odločbe Ministrstva za okolje in prostor,
- številko sklepa Upravne enote Kranj z dne 16. 1. 1997,
- parcelne številke, ime katastrske občine, v kateri se nahajajo in površine teh parcel ter
- številko in datum odločbe Skupščine Občine Kranj, Oddelka za finance.
Pooblaščenec ugotavlja, da ti podatki niso osebni podatki, saj se sami po sebi ne nanašajo na posameznika. Številke in datumi izdaje odločb oziroma sklepa se niti posredno ne nanašajo na posameznika, še več, pomenijo tipične informacije javnega značaja, saj se nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je izdelal državni organ oziroma organ lokalne skupnosti in izvirajo iz njegovega delovnega področja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ).
Oznaka katastrske občine, v kateri se parcela nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru, po definiciji iz 5. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZK-1) identificirata zemljiško parcelo, in ne lastnika parcele. Sicer je posredno res mogoče s pomočjo javno dostopnih evidenc preko podatka o parcelni številki in imenu katastrske občine, v kateri se parcela nahaja, identificirati lastnika parcele, vendar lastnik parcele ne bo nujno fizična oseba (lastnik nepremičnine je lahko tudi pravna oseba), posameznik v smislu ZVOP-1 pa je lahko le fizična oseba. Poleg tega se lahko lastninska pravica na parcelah poljubno prenaša med različnimi pravnimi subjekti, tako da podatek o parcelni številki in katastrski občini ne omogoča nujno identifikacije točno določenega posameznika temveč zgolj vsakokratnega lastnika parcele. Katastrska občina, v kateri se parcela nahaja, parcelna številka in velikost parcele, torej same po sebi ne predstavljajo osebnega podatka v smislu ZVOP-1, če poleg njih ni naveden še kakšen drug osebni podatek.
4. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
7. člen ZDIJZ smiselno določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec je, kot je bilo pojasnjeno v 3. točki obrazložitve te odločbe, ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ti podatki so:
• ime in priimek tožeče stranke ter
• naslov njenega prebivališča.
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom imena in priimka tožeče stranke - fizične osebe ter naslova njenega prebivališča, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev Pooblaščenca v 2. točki obrazložitve te odločbe.
Pooblaščenec je tako odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, in sicer mora organ prosilcu omogočiti delni dostop do vseh dokumentov iz zahtevane dokumentacije. Pri izvedbi delnega dostopa mora organ uporabiti tehniko anonimizacije, s čimer je identifikacija (določenost ali določljivost) posameznika onemogočena.
5. Učinek »erga omnes« v postopku dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje še, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Obravnavani podatki v dokumentaciji po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika po mnenju Pooblaščenca torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, ki je omenjen v zahtevani dokumentaciji. V skladu z zgornjo ugotovitvijo zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) morebiti razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznika, ki je omenjen v zahtevani dokumentaciji, vendarle uspel identificirati, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1).
6. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je pri odločanju o zahtevi prosilca na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
7. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 2. točki izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka