Interenegro d.d. - Borzen d.o.o.
+ -Številka: 090-8/2010/4
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-8/2010/4
Datum: 5. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Interenergo d.d., Tivolska cesta 48, Ljubljana, ki jo zastopata Blaž Šterk, prokurist in Anton Papež, izvršni direktor (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. AJ-IJZ-01/12/2009, z dne 18. 12. 2009, Borzen, organizator trga z električno energijo, d.o.o., Dunajska 128a, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Karol Peter Peršolja, direktor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Odločba organa št. AJ-IJZ-01/12/2009 z dne 18. 12. 2009 se v 1. točki izreka odpravi in se zahtevi prosilca v tem delu ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 (petnajst) dni od prejema te odločbe posredovati podatke o imenih ter podpisih odgovornih oseb pogodbenih strank, ki so razvidni iz tripartitne bilančne pogodbe, sklenjene med družbami Borzen d.o.o., Eles d.o.o. in Elektro prodaja E.U. d.o.o.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 12. 2009 na organ naslovil zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval kopijo tripartitne bilančne pogodbe med Borzenom d.o.o., Elesom d.o.o. in Elektro prodajo E.U. d.o.o., iz katere so razvidna izključno imena firm pogodbenih strank, datumi podpisov pogodbenih strank in ime ter podpis odgovornih oseb pogodbenih strank (delni dostop po 7. členu ZDIJZ).
Organ je dne 18. 12. 2009 izdal odločbo št. AJ-IJZ-01/12/2009, s katero je dostop prosilca do želene informacije zavrnil v delu, ki se nanaša na podatek o imenu ter podpisih odgovornih oseb pogodbenih strank, v preostalem delu pa je zahtevi prosilca ugodil. Organ je v obrazložitvi navedel, da za podatke o imenih in podpisih strank velja izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Iz zahteve prosilca izhaja, da zahteva podatke o imenih in podpisih odgovornih oseb, ki so posamezniki v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Navedenih podatkov tudi ni mogoče subsumirati pod nobeno od izjem iz 7. člena ZVOP-1. Nadalje organ ugotavlja, da za posredovanje osebnih podatkov tudi ne obstoji močnejši javni interes (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), niti ne gre za podatke povezane s porabo javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali podatke, za katere bi predpisoval drugačno ureditev zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila ali podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Organ je dne 6. 1. 2010 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. AJ-IJZ-01/12/2009, z dne 18. 12. 2009, in je kot organ prve stopnje opravil preizkus pritožbe ter pritožbo posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 12. 1. 2010.
Prosilec je v pritožbi navedel, da je odločba v delu, ki delno zavrača zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, neutemeljena iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, saj je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen. Po mnenju prosilca je organ napačno uporabil materialni predpis, ko zatrjuje, da za posredovanje osebnih podatkov ne obstoji močnejši javni interes po 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, saj so podatki o zastopnikih pravnih oseb javno dostopni v sodnem registru v skladu z Zakonom o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSReg), ki predstavlja zakonsko podlago za objavo v zakonu navedenih osebnih podatkov iz sodnega registra, saj gre za javno knjigo, ki s tem zagotavlja varnost pravnega prometa. Ker pomeni zastopanje pravne osebe izražanje volje zastopnika v imenu in za račun te pravne osebe, je za varnost pravnega prometa, v tem primeru pa zlasti za zaščito drugih udeležencev trga z električno energijo, prisoten močnejši pravni interes, ki dovoljuje objavo osebnih podatkov zastopnikov, v tem primeru imen podpisnikov pogodbenih strank, s čimer se zavaruje interes udeležencev trga z električno energijo ter interese organiziranega trga z električno energijo.
Ker organ v skladu z določilom 2. odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-8/2010/2 z dne 28. 1. 2010, pozval, naj mu posreduje izvirnik bilančne pogodbe, iz katerega bodo razvidni tudi podatki, ki so bili za potrebe posredovanja prosilcu izločeni oziroma prekriti.
Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 10. 2. 2010.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Prosilec v konkretnem primeru odločbo organa izpodbija v delu, ki se nanaša na podatke o imenu ter podpisih odgovornih oseb pogodbenih strank. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ v določenem delu, kot izvajalec javne službe, zavezanec po ZDIJZ. Kot navaja že sam organ v izpodbijani odločbi, 2. odstavek 20. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/07 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ) določa, da je organiziranje trga z električno energijo obvezna republiška javna služba. Skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije o podelitvi koncesije št. 36001-3/2008/8 z dne 3. 4. 2008 je izvajalec gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo organ, ki je, v okviru izvajanja predmetne gospodarske javne službe, organ v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je nadalje določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ že v odločbi št. AJ-IJZ-01/12/2009 navaja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji, na podlagi katerih lahko zahtevane informacije štejemo kot informacije javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Organ namreč razpolaga z zahtevanim dokumentom (tripartitno bilančno pogodbo), le-ta se nahaja v materializirani obliki, pri čemer pa dokument izvira iz delovnega področja organa, torej iz izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe. V nadaljevanju pa je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z informacijo, ki je organ prosilcu ni posredoval (t.j. podatek o imenih ter podpisih odgovornih oseb pogodbenih strank) obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V konkretnem primeru je prosilec v zavrnjenem delu zahteve od organa zahteval imena in podpise odgovornih oseb pogodbenih strank (pravnih oseb), ki so navedene na tripartitni bilančni pogodbi, sklenjeni med družbami Borzen d.o.o., Eles d.o.o. in Elektro prodaja E.U. d.o.o. Ker se je organ v svoji odločbi št. AJ-IJZ-01/12/2009 z dne 18. 12. 2009 v zavrnilnem delu skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede predmetnih podatkov, podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Na tem mestu je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke.
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da v skladu s splošno prakso niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne podatke opredeljuje že sam pravni red. V konkretnem primeru se navedeno nanaša predvsem na predpise s področja gospodarskega prava, ko v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne podatke ustanoviteljev, družbenikov ter zastopnikov gospodarskih družb in s.p.-jev, kar bo podrobneje razdelano v nadaljevanju.
Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen ZSReg tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. V sodni register se v zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa, vpišejo:
- identifikacijski podatki,
- tip zastopnika (prokurist, član uprave, likvidator ipd.),
- način zastopanja (skupno ali samostojno),
- meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam,
- datum podelitve pooblastila in
- datum prenehanja pooblastila.
Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register ter z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu ZSReg. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (3. odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red tovrstne podatke (kamor spadajo tudi identifikacijski podatki oseb, pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa) v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne, kot je bilo to že pojasnjeno zgoraj.
Predstavniki vseh treh pogodbenih strank, katerih podatke o imenu in podpise zahteva prosilec, so bili pri sklepanju oz. podpisovanju konkretne tripartitne bilančne pogodbe prisotni kot predstavniki oz. zastopniki pravnih oseb in z razkritjem njihovih osebnih imen, v skladu s splošno prakso, ne bi bila kršena njihova zasebnost in dostojanstvo (prim. 1. člen ZVOP-1). Pooblaščenec kot dodaten argument v prid javnosti s strani prosilca zahtevanih podatkov dodaja še primer iz sodne prakse Evropskega Sodišča prve stopnje, ki je v zadevi št. T-194/04, z dne 8. 11. 2007 (Bavarian Lager Co. Ltd vs. Komisija Evropskih skupnosti), odločalo o dostopu do zapisnika sestanka. Sodišče je ugotovilo, da zapisnik sestanka vsebuje seznam udeležencev sestanka, kot predstavnikov subjektov, v katerih imenu in za račun so te osebe na navedenem sestanku sodelovale, opredeljenih z njihovim nazivom, začetnico njihovega imena, njihovim priimkom, in glede na okoliščine primera službo, organizacijo ali združenjem, ki jim pripadajo v okviru teh subjektov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da preprosto dejstvo, da nek dokument vsebuje osebne podatke, ne pomeni nujno, da se posega v zasebnost in integriteto zadevnih oseb, čeprav poklicne dejavnosti načeloma niso izključene iz pojma „zasebnost“ v smislu 8. člena Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da so osebe, prisotne na sestanku, nastopale kot predstavniki združenja in ne v svojem osebnem imenu. Sodišče je poudarilo, da razkritje imen predstavnikov združenja ne more dejansko in resnično ogroziti varstva zasebnosti in integritete zadevnih oseb, saj samo ime zadevne osebe v seznamu udeležencev sestanka, v okviru subjekta, ki ga je ta oseba predstavljala, ne pomeni take grožnje, zasebnost in integriteta zadevnih oseb pa tudi nista ogrožena.
Obravnavani podatki, katerih razkritje zahteva prosilec, torej ne predstavljajo t.i. varovanih osebnih podatkov v smislu 1. člena ZVOP-1, ker gre zgolj za razkritje delovanja organa ali zasebnih gospodarskih subjektov, v imenu katerih so te osebe delovale. Ne gre torej za razkrivanje njihovih osebnih lastnosti posameznikov ali drugih vidikov njihove zasebnosti.
Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da obravnavani podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne. Zaradi vsega navedenega nadaljnja presoja v smislu testa interesa javnosti ter drugih t.i. »izjem od izjem«, ki izhajajo iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ni potrebna.
7. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali predmetni podatki morebiti predstavljajo katero izmed drugih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v zvezi z zahtevanimi podatki, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij. Pooblaščenec je glede na ugotovljeno odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati podatke o imenih ter podpise odgovornih oseb pogodbenih strank, kot so navedeni na tripartitni bilančni pogodbi, sklenjeni med družbami Borzen d.o.o., Eles d.o.o. in Elektro prodaja E.U. d.o.o.
8. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu (t.j. v 1. točki izreka predmetne odločbe) odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka