Ribe Maribor d.o.o. - DARS d.d.
+ -Številka: 090-1/2010/11
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-1/2010/11
Datum: 11. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Ribe Maribor d.o.o., Vosek 1a, Pernica, ki jo zastopa ………, odvetnica v Mariboru (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Družbe za avtoceste Republike Slovenije, Ulica XIV. divizije 4. 3000 Celje, izpostava Dunajska 7, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Mateja Duhovnik, predsednica uprave (v nadaljevanju organ), št. 11/09 z dne 29. 10. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29. 9. 2009 na organ po pooblaščenki vložil poziv za izročitev dokumentacije: Projekt izvedenih del na akumulaciji Pernica. Prosilec je v zahtevi navedel, da izvaja dejavnost ribogojstva v akumulaciji Pernica, kjer so hkrati ob izgradnji trase AC Pesnica – Maribor – Lenart bili izvedeni nekateri posegi v akumulacijo Pernica 1 (čiščenje mulja, izgradnja nove izlovne jame,...). Zaradi nadaljnjega opravljanja ribogojstva je za prosilca izjemnega pomena, da se seznani z vsemi izvedenimi posegi v akumulacijo Pernica 1. Zaradi navedenega je prosilec v svoji zahtevi od organa zahteval, da mu posreduje kopijo celotnega projekta izvedenih del za akumulacijo Pernica, vključno z geodetskim načrtom akumulacije po izvedenih delih, ki ga je pripravil …………….. .
Organ je dne 29. 10. 2009 izdal odločbo št. 11/09, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Zahtevo prosilca je zavrnil v delu, ki se nanaša geodetski načrt akumulacije po izvedenih delih, ki ga je pripravil …………….., saj navedena listina, kot je v obrazložitvi navedel organ, ne izpolnjuje pogojev, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva ZDIJZ, saj ne izpolnjuje kriterija materializiranosti.
Zoper odločbo št. 11/09 z dne 29. 10. 2009 je prosilec po pooblaščenki dne 14. 11. 2009 pri organu vložil pritožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. Prosilec je v pritožbi navedel, da je po opravljenih poizvedbah pri Vodnogospodarskem biroju Maribor pridobil podatek, da zahtevani dokument obstaja in je tamkaj tudi pridobil podatek o tem, da ga je izdelal ……………... Nadalje je prosilca na organ napotil DDC d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor (v nadaljevanju DDC), ki je nadzoroval avtocestni projekt izgradnje avtocest v severovzhodni Sloveniji, pri čemer DDC ni zanikal obstoja tega dokumenta. Nenazadnje pa, kot navaja prosilec, pravni predpisi zahtevajo, da se takšen načrt izdela pred in po posegu v akumulacijo, prosilcu pa je bil izročen geodetski načrt akumulacije Pernica 1 pred izvedenimi deli čiščenja mulja. Organ pa v navedenih odločbi ni navedel, da bi zahtevan načrt izdelala druga pristojna in usposobljena oseba. Prav tako je zakoniti zastopnik prosilca pri vodnogospodarskem biroju lahko vpogledal v zahtevani dokument na disketi, ni pa ga smel izročiti prosilcu, prav iz razloga, ker naj bi naročnik izdelave dokumenta bil organ. Prosilec v pritožbi nadalje predlaga, da se v primeru izgube dokumenta opravi poizvedbe oz. pridobi zahtevan dokument pri Vodnogospodarskem biroju Maribor.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 6. 1. 2010. Celotno dokumentacijo v tej zadevi pa je Pooblaščenec po pozivu od organa prejel dne 20. 1. 2010.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec dne 8. 3. 2010 in dne 10. 3. 2010 opravil dodatne poizvedbe pri organu.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru nikakor ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Slednje izhaja tudi iz same odločbe organa št. 11/09 z dne 29. 10. 2009, s katero je bil prosilcu omogočen dostop do nekaterih informacij, ki jih je prosilec zahteval v zvezi s projektom izvedbenih del za akumulacijo Pernica.
3. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
V predmetni zadevi je predmet pritožbe konkreten dokument, ki ga je od organa zahteval prosilec, pa ga ni prejel, in sicer geodetski načrt akumulacije po izvedenih delih, ki ga je pripravil ……………... Organ je Pooblaščencu v zvezi s prosilčevo zahtevo pojasnil, da so bili prosilcu posredovani naslednji načrti in risbe iz PID (Projekt izvedenih del) dokumentacije:
• situacije, kjer se vidi »varovalni nasip iz pilotov in mulja« okrog akumulacije pri zunanji ureditev akumulacije (vrisano v risbah situacije št.: G.002.2a, in G.002.2b),
• pregledna situacija nasipa G.002.2.1 s 6 prilogami, kjer je geodetski posnetek izvedene stene po dokončanju del,
• karakteristični profil nasipa risba št. G.031.5,
• s prečnimi profili nasipa od št. 51 do št. 54 na risbi št. G.031.6, in
• s prečnimi profili nasipa od št. 55 do št. 57 na risbi št. G.031.7.
V zvezi z dokumentom, ki je predmet tega pritožbenega postopka, pa je organ pojasnil, da je geodetski načrt akumulacije po izvedenih delih vključen in priložen Projektu izvedenih del (PID), vendar pa …………….. ni delal geodetskega posnetka po izvedenih delih za potrebe naročnika DARS d.d., pač pa je …………….. delal posnetek dna akumulacije pred začetkom vseh del s »sonarjem« (grob pregled v kalni vodi) za potrebe izvajalca, za organizacijo gradbišča in morebitno odstranitev viškov ali dovoz manjkov za dokončanje nasutja za leseno pilotno steno ali natančneje »varovalni nasip iz pilotov in mulja« okrog akumulacije pri zunanji ureditvi akumulacij. Vrisano v risbah so to situacije št.: G.002.2a, G.002.2b, pregledna situacija nasipa G.002.2.1 s 6 prilogami, kjer je geodetski posnetek stene, karakteristični profil nasipa št. G.031.5 s prečnimi profili od 51 do 54 v št. G.031.6, s prečnimi profili od 55 do 57 v št. G.031.7, itd.
Ker je prosilec v pritožbi navedel, da mu je bil izročen geodetski načrt akumulacije Pernica 1 pred izvedenimi deli in da pravni predpisi zahtevajo, da se takšen načrt izdela pred in po posegu v akumulacijo, je Pooblaščenec organu zastavil izrecno vprašanje, ali je bil prosilcu posredovan PID, ki vključuje geodetski načrt akumulacije po izvedenih delih. V zvezi s tem je organ Pooblaščencu potrdil, da prosilcu posredovani PID vključuje tudi geodetski posnetek po končanih delih, ni pa to dokument, ki bi ga izdelal ……………... Organ je v zvezi s tem še dodal, da je akumulacija zgrajena po potrjeni PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) in PZI (projekt za izvedbo) projektni dokumentaciji.
Kot je v zvezi z zadevo še dodatno pojasnil organ, je bil dokument, ki ga je izdelal …………….., predmet pogodbe med izvajalci del za potrebe gradnje in ……………... Niti DARS niti inženir s tem dokumentom nista razpolagala, ker je šlo za grobo oceno ugotavljanja masne bilance za potrebe izvajalcev. Pri gradnji se je uporabljal v celoti na tem mestu ustrezen izkopan material, za zablatitev se je uporabljalo vse lokalno izkopano blato. Organ pa tudi ne razpolaga z imenom in naslovom izvajalca del, kjer se zahtevani dokument nahaja.
Zahtevani posnetek, ki ga je izdelal …………….., tako ni bil predmet pogodbe DARS d.d. - izvajalci in ga v skladu z navedenim organ nima. Organ pa razpolaga s PID, kateremu je priložen geodetski načrt akumulacije po izvedenih delih, vendar tega dokumenta ni izdelal ……………...
Po ugotovitvah Pooblaščenca organ ne zanika samega obstoja dokumenta, njegov obstoj celo izrecno priznava. Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da se je organ v svoji odločbi napačno skliceval na neizpolnjevanje kriterija materializiranosti. Zahtevan dokument nedvomno obstaja v materializirani obliki, vendar pa organ z dokumentom kot takim ne razpolaga, niti ne razpolaga z informacijami o tem, pri katerem izvajalcu del se zahtevani dokument nahaja.
Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da se pojem materializiranosti nanaša na obliko, v kateri obstaja informacija javnega značaja. Zakon določa, da se mora informacija nahajati v eni od (materializiranih) oblik, ki jih primeroma našteva in zanje uporablja skupni izraz dokument. Pojem dokumenta pa je potrebno razlagati tako, da le-ta predstavlja vsak natisnjen, natipkan, narisan, razmnožen, fotografiran, fotokopiran, fonografiran, magnetno, optično, elektronsko ali kako drugače materializiran zapis. V konkretnem primeru je seveda ta pogoj izpolnjen, ni pa izpolnjen pogoj, da mora zavezanec z informacijo javnega značaja razpolagati oziroma ga imeti v posesti. Do izpolnitve tega pogoja pa pride tako, da organ dokument izdela sam pri izvajanju svojih javnopravnih nalog, da dokument izdela v sodelovanju z drugim zavezancem, ali pa tako, da informacijo pridobi od drugih oseb. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni v trenutku odločitve prvostopenjskega organa glede dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da prosilec v pritožbi tudi predlaga, da se v primeru izgube dokumenta opravi poizvedbe oz. pridobi zahtevan dokument pri Vodnogospodarskem biroju Maribor. Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in organ z njimi razpolaga. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Prav tako Pooblaščenec pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih informacij nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti.
V skladu z vsem navedenim Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca.
4. Sklepno
Ker organ ne razpolaga z dokumentom, ki je predmet pritožbe prosilca, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Družbe za avtoceste Republike Slovenije, Ulica XIV. divizije 4. 3000 Celje, izpostava Dunajska 7, 1000 Ljubljana, št. 11/09 z dne 29. 10. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka