Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka - Veterinarska uprava
+ -Številka: 090-182/2009/4
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-182/2009/4
Datum: 16. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, ki ga zastopa predsednica … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS št. 0617-144/2009/29 z dne 25. 11. 2009, Parmova 53, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Organ je dolžan prosilcu v 8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- »Odgovor na vaš dopis Obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška št. 0617-144/2009 z dne 31. 7. 2009« in prilogo k temu dopisu na 4 (štirih) straneh, pri čemer je dolžan prekriti:
- na prvi strani priloge dokumenta:
- v zadnjem odstavku tretjo in osmo besedo v sedmi vrstici,
- v zadnjem odstavku šesto besedo v osmi vrstici,
- v zadnjem odstavku drugo besedo v deveti vrstici.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10. 11. 2009, preko elektronske pošte, na elektronski naslov organa naslovil dopis, v katerem želi pridobiti na vpogled oziroma tudi fotokopijo izjave Živalskega vrta Ljubljana (ZOO), Zavetišča Gmajnice, kjer so opisana dejstva in okoliščine povezane s po mnenju prosilca sporno izposojo psov iz Zavetišča Gmajnice za plačljivi seminar o UZ diagnostiki na zasebni kliniki in posledično kasnejši operativni poseg na psu Kasperju, ki je med posegom pripeljal do pogina oziroma evtanaziranja živali.
Organ je dne 25. 11. 2009 izdal odločbo št. 0617-144/2009/29, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da gre za dokument, ki je bil tekom inšpekcijskega postopka posredovan kot izjava stranke in je del spisa zadeve in ne predstavlja informacije javnega značaja, ki bi bila splošno dostopna po določbah ZDIJZ. Pri tem se organ sklicuje na 4. točko šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ponovna uporaba informacije zavrne, če drug zakon določa, da je podatek dostopen samo upravičenim osebam. Nadalje organ navaja, da prijavitelj (v konkretnem primeru je to prosilec) nima položaja stranke v skladu z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07; ZIN). Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; ZP-1) določa, da se glede vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov uporabljajo določbe ZUP, ki določa, da imajo pravico pregledovati spise zadeve le stranke in osebe, ki izkažejo pravni interes. Društva, ki delujejo na področju zaščite živali, sporočajo pristojnemu inšpektorju kršitve določb tega zakona, nimajo pa pooblastila za zastopanje interesov živali v upravno sodnih postopkih, zaradi tega lahko organ obvešča društvo le o ugotovitvah in zaključkih postopka. Pri tem se organ sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-46/09-4 z dne 9. 4. 2009. Organ v nadaljevanju obrazložitve prosilcu zgolj sporoča povzetek ugotovitev postopka.
Prosilec je dne 22. 12. 2009 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo. V pritožbi dejansko oporeka ugotovitvam organa v prekrškovnem postopku in obrazložitvi odločbe, izdane po ZDIJZ v tem delu.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca z vsemi dokumenti s strani organa prejel dne 30. 12. 2009. Istega dne je Pooblaščenec prosilca pozval na dopolnitev pritožbe v skladu s 55. in 67. členom ZUP, tako da je prosilca pozval, da naj posreduje pooblastilo zastopnika prosilca za vložitev pritožbe s strani predstavnice prosilca, ki je pritožbo podpisala in, ki je pritožbo (kot tudi zahtevo), vložila v imenu prosilca. Društvo namreč zastopa oseba, ki je določena s temeljnim aktom (zastopnik društva). Iz objave v poslovnem imeniku pa izhaja, da predstavnica prosilca, ki je vložila zahtevo in pritožbo, ni zastopnik prosilca.
Pooblaščenec je dne 8. 1. 2010 prejel pooblastilo zastopnice prosilca, gospe ..., z dne 6. 1. 2010, predstavnici prosilca, ki je vložila pritožbo, v katerem je navedeno, da je predstavnica prosilca pooblaščena v imenu prosilca vložiti pritožbo zoper zgoraj navedeno odločbo organa.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Uvodne ugotovitve
Pooblaščenec je ob preizkusu pritožbe ugotovil, da jo je vložila oseba, ki za to ni pooblaščena z zakonom, pooblastila pa ni priložila. Prosilca je zato pozval naj predloži pooblastilo predstavnice prosilca za vložitev konkretne pritožbe. Zastopnica prosilca je pooblastilo dne 8. 1. 2010 posredovala Pooblaščencu. Pooblastilo je bilo dano po vložitvi pritožbe, kar je skladno z določbo petega odstavka 55. člena ZUP, ki določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo. Ker je prosilec na zahtevo Pooblaščenca posredoval ustrezno pooblastilo, je Pooblaščenec s postopkom pritožbe nadaljeval, sicer bi jo v skladu z šestim odstavkom 55. člena ZUP moral s sklepom zavreči.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. organ mora z njo razpolagati,
2. nahajati se mora v neki materializirani obliki,
3. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
Pooblaščenec opozarja na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije na podlagi določil zakona izvzete iz prostega dostopa. Pooblaščenec nadalje opozarja, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni potrebno izkazovati pravnega interesa. ZDIJZ namreč v tretjem odstavku 17. člena določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navedeno seveda pomeni, da je zahteva organa po izkazovanju prosilčevega pravnega interesa, popolnoma neutemeljena in v nasprotju z namenom in določbami ZDIJZ.
Organ je, kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nedvomno zavezan organ po ZDIJZ. Dokumenti, ki jih je zahteval prosilec so nastali v postopku o prekršku, ki ga je vodil organ, kot prekrškovni organ na podlagi ZP-1, torej tudi ni nobenega dvoma, da sodi njihova vsebina v delovno področje organa. Prav tako seveda ni dvoma, da obstojijo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj je organ Pooblaščencu zahtevane dokumente posredoval že skupaj z odstopljeno pritožbo.
O ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje tudi institut ponovne uporabe informacij javnega značaja, na katerega se je v svoji odločbi skliceval organ. Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo informacije, da izpolnijo svoje javne funkcije. Uporaba takih informacij za druge namene pomeni ponovno uporabo. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor naj bi torej ponudil več kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije prvenstveno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. V praksi se v postopkih ponovne uporabe največkrat pojavljajo prometne, geodetske, vremenske in tem podobne informacije.
Iz navedenega je razvidno, da v konkretnem primeru ne gre za ponovno uporabo informacij javnega značaja temveč za klasično zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, zato je sklicevanje organa na določbo 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, nepravilno.
3. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri zahtevanih dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je dolžan to preveriti po uradni dolžnosti.
3.1. Izjema - osebni podatki
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo osebne podatke (priimke veterinarjev). Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je namreč preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
V primerih, ki so izrecno navedeni v izreku te odločbe, gre nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da bi bilo razkritje oziroma obdelava navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustna. V presojanih dokumentih je namreč na enostaven način mogoče identificirati posameznika, če bi ob vseh ostalih navedbah v dokumentih, ostali razkriti tudi priimki posameznikov. Pooblaščenec je namreč opravil enostaven preizkus in v spletni iskalnik Google vtipkal priimek in poklic posameznika in zadetki, ki jih je spletni iskalnik ponudil, so v povezavi z ostalimi podatki iz dokumenta omogočili enostavno identifikacijo vsakega posameznega veterinarja, navedenega v zahtevanih dokumentih. Podatki o priimki posameznikov v povezavi z njihovimi poklici in navedbami v dokumentih tako po mnenju Pooblaščenca v konkretnem primeru nedvomno predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ostali osebni podatki, ki so navedeni v dokumentih (imena in priimki javnih uslužbencev), pa po mnenju Pooblaščenca ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj njihovo obdelavo oziroma razkritje dovoljuje zakon. V zahtevanih dokumentih so namreč navedeni tudi imena in priimki javnih uslužbencev ter ime in priimek zakonitih zastopnikov javnega zavoda oziroma njegove notranje organizacijske enote, ki v kontekstu, v katerem so navedeni v teh dokumentih, v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. ZDIJZ namreč v tretjem odstavku 6. člena določa da se, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V konkretnih dokumentih so osebni podatki javnih uslužbencev navedeni v povezavi z njihovim delovnim razmerjem.
Pooblaščenec je preveril tudi, ali morda zahtevani dokumenti vsebujejo še kakšno informacijo, ki bi lahko predstavljala izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da temu ni tako.
4. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanega dokumenta, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom priimkov posameznikov, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
5. Zaključek
Pooblaščenec ob koncu opozarja, da je organ v svoji odločbi navedel napačen pravni pouk, saj je prosilcu za primer pritožbe naložil obveznost plačila upravne takse v znesku 14,18 EUR, za kar pa organ nima pravne podlage. Zakon o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. ) namreč v 30. točki 28. člena določa, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja, v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca tako delno ugodil in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, saj je ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje ter posledično napačno uporabil materialni predpis. Pooblaščenec je zato sam rešil zadevo in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je dolžan prosilcu v 8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka