Oddih Žitkovci d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-180/2009/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-180/2009/5
Datum: 29. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 27. 10. 2009, podjetja Oddih Žitkovci d.o.o., Glavarjeva 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 7. 10. 2009, št. 090-34/2008-78, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- sklep Vlade RS z dne 3. 8. 1995, številka: 807/95-21,
- tabela-načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 1«,
- dopis z dne 28.12.2005 - načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 2«,
- potrditev načrta prodaje s strani ministra z dne 9. 1. 2006 označen kot »priloga 3«,
- dopis z dne 12.12.2005 - Opisni del načrta prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 4«,
- aplikacija označena kot »priloga 5«,
- potrditev z dne 24. 12. 2007 - načrt prodaje za leta 2008-2009 označen kot »priloga 6«,
- dopis z dne 12. 12. 2007 označen kot »priloga 9«.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 18. 3. 2009 na Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana, posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je navedel, da želi prejeti gradivo, ki je bilo podlaga za predlog Vladi RS za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države do 300 tisoč EUR vrednosti za leto 2008, dopis organa št. 478-100/2007/7 z dne 19. 9. 2007. Ministrstvo za javno upravo je prosilcu dne 1. 4. 2009 posredovalo zahtevano gradivo, ki je bilo podlaga za predlog Vladi RS za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države. Prosilec s prejetimi informacijami ni bil zadovoljen in je v pritožbi z dne 8. 4. 2009 zahtevo razširil še na gradiva posameznih ministrstev, z navedbo imena in priimka predlagatelja ter datuma predloga oziroma drugih znakov za preverjanje istovetnosti gradiva, ki ga je prejelo Ministrstvo za javno upravo v zvezi s sestavo predloga sklepov vladi, podanega Vladi RS dne 19. 9. 2007 z dopisom številka: 478-100/2007/7. Ministrstvo za javno upravo je zato zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dne 14. 4. 2009 odstopilo organu.
Organ je zahtevi prosilca ugodil in mu skupaj z dopisom z dne 11. 5. 2009, številka: 090-34/2008-21 posredoval svoj predlog »Letni načrt razpolaganja 2008 in 2009«. Prosilec s prejetimi informacijami ni bil zadovoljen in je v pritožbi z dne 13. 7. 2009 navedel, da prejeta informacija ni podlaga za predlog (ali predlog organa), temveč je že sprejet načrt, tudi časovno nastal že po skupnem predlogu Ministrstva za javno upravo in tudi že po njegovem sprejetju na Vladi RS. Prosilec je navedel, da izrecno potrebuje natančno določeno informacijo, opredeljeno v njegovi zahtevi z dne 18. 3. 2009. Organ je z uradnim zaznamkom z dne 31. 7. 2009, številka: 090-34/2008-38 prosilcu še dodatno posredoval dopis z dne 21. 12. 2006, števila: 011-2/2006-31, skupaj s prilogo »načrt prodaje v obdobju 2007 in 2008«. Prosilec je dne 17. 8. 2009 ponovno vložil pritožbo, da ni prejel zahtevane informacije.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 7. 10. 2009, številka: 090-34/2008-78, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca in celotno korespondenco med organom in prosilcem v smislu katere dokumente je organ prosilcu že posredoval. Organ je ugotovil, da je prosilcu posredoval vso razpoložljivo dokumentacijo na to temo, zato o zahtevi ni imel namena ponovno odločati, vendar ga je k temu pozval Pooblaščenec z dopisom z dne 17. 9. 2009, števila: 0900-216/2009/6. Organ navaja, da je podlaga za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ, katerega namen je, v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev, zagotoviti javnost in
odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Organ je navedel, da se zahteva za vpogled v gradivo, ki je bilo podlaga za predlog Vladi RS za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v vrednosti do tristo tisoč EUR za leto 2008, zavrne. V smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine
zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je bil v organu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na premet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da organ, razen prosilcu že posredovanih dokumentov, ne poseduje dodatne
dokumentacije, ki bi ustrezala predmetu zahteve. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, se zahteva, v skladu s 4 členom ZDIJZ, zavrne.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 27. 10. 2009 pri organu vložil pritožbo, v katerih je navedel, da se z zavrnitvijo in razlogom zavrnitve, da informacije, razen že posredovanih, ne obstajajo, ne strinja. Ob tem prosilec navaja, da je Ministrstvo za javno upravo, ki je bilo tudi pritegnjeno v zagotovitev informacije v obrazložitvi odločbe št. 090-68/2009/3 z dne 28. 8. 2009 navedlo: »Predloge za uvrstitev nepremičnin v LNR 2008 je Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) zbiralo s pomočjo elektronske aplikacije. Iz dopisa Direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe MJU št. 478-100/2007 z dne 9. 7. 2007 izhaja, da je MJU pozvalo vsa ministrstva in Generalni sekretariat Vlade, da do roka 3. 8. 2007 v aplikacijo "Odprodaja državnega premoženja" vpišejo podatke oz. predmete, ki jih le-ta privedeva. Pozvani so podatke v aplikacijo - interne spletne strani - vpisovali sami, prav tako so sami lahko preklicali vpis določenih podatkov. Na osnovi podatkov, ki so bili vpisani s strani posameznih ministrstev do dne 3. 8. 2007, je MJU pripravilo predlog LNR 2008, ki ga je v obliki predloga sklepov poslalo vladi dne 19. 9. 2007 z dopisom št. 478-100/2007/7. V zvezi s poslanimi podatki v okviru aplikacije, ki se je uporabljala v letu 2007, je mogoče ugotoviti, kateri skupek podatkov je določeno ministrstvo poslalo v času od dne 9. 7. 2007 do dne 3. 8. 2007«. Prosilec navaja, da je iz navedenega mogoče sklepati, da organ zavezanec za IJZ, razpolaga z možnostjo vpogleda v elektronsko aplikacijo, iz katere je razvidno, katere podatke je predlagal vladi za sprejem LNR 2008. Razen tega je utemeljeno pričakovati tudi, da organ teh podatkov ni vpisoval v aplikacijo »iz glave« kakšne osebe, temveč na podlagi nekega vira. In že sam ta vir je lahko gradivo, ki ga prosilec zahteva.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 11. 2009, št. 090-34/2008-93, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da svoje odločbe ne namerava nadomestiti z novo odločbo, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje. Organ ob tem še dodaja, da je v postopku ugotovil neobstoj zahtevanega dokumenta, pri čemer vztraja. Organ je prosilcu že posredoval dokumente, ki jih poseduje na to temo, drugi dokumenti pa ne obstajajo.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov, kar sicer neutemeljeno predlaga prosilec v pritožbi. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 35. členu Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1) je določeno, da organ opravlja naloge na področjih obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To pomeni, da organ nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je predmet zahteve dostop do informacij, ki so povezane z upravljanjem z nepremičninami organa, kar ureja ZSPDPO, zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa.
2. Kriterij materializirane oblike
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanih dokumentov nima, zato je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
2.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 22. 1. 2010, v pristojnosti pooblaščene osebe, pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je zahteval prosilec.
Glede na pritožbene navedbe prosilca, ki je opozoril na možnost vpogleda v elektronsko aplikacijo, iz katere je razvidno, katere podatke je organ predlagal vladi za sprejem LNR 2008 in da utemeljeno pričakuje, da organ teh podatkov ni vpisal v aplikacijo »iz glave« kakšne osebe, temveč na podlagi nekega vira, je organ pojasnil, da Ministrstvo za javno upravo pozove organ, da sporoči, katere nepremičnine bodo predmet prodaje. To organ vpiše in odgovori po elektronski pošti. V obravnavanem primeru je prosilec pridobil izpis nepremičnin iz excelove tabele. Organ se je zavezal, da bo naknadno pisno obrazložil način priprave predloga Vladi RS, za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države do 300 tisoč EUR vrednosti za leto 2008.
Organ je dne 23. 3. 2010 Pooblaščencu posredoval pojasnilo z dne 18. 3. 2010, številka 090 - 34/2008-114, v katerem je navedel, da je bila nekdanja vojaška stražnica Žitkovci, kot večina drugih vojaških objektov, ki jih Slovenska vojska ni potrebovala za opravljanje dejavnosti, z najemno pogodbo leta 1993 oddana v brezplačni najem Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti (v nadaljevanju PMSNS), in sicer izključno za potrebe te skupnosti. Namen oddaje večine objektov, ki so bili nepotrebni, je bil, da najemniki skrbijo za tekoče vzdrževanje objektov in s tem poskrbijo, da nepremičnine ne propadajo. Za vsa investicijska vlaganja pa je bilo vsakokrat treba pridobiti soglasje ministrstva. Do leta 1994 namreč ni bilo zakonske podlage, da bi nepremičnine, ki jih država ne potrebuje, lahko odtujili. Leta 1995 je bila nekdanja stražnica Žitkovci prvič uvrščena v predlog plana odprodaje in zamenjave državnega premoženja v upravljanju organu, ki ga potrjuje Vlada RS. Ker so bila sredstva odprodaje namenska sredstva za nakupe nepremičnin oziroma za investicijsko vzdrževanje v objekte, ki jih je organ potreboval za opravljanje svoje dejavnosti, je Vlada RS na 157. seji, dne 3. 8. 1995 s sklepom odločila, da se nekatere nepremičnine prenesejo v upravljanje drugim državnim organom, v konkretnem primeru MNZ in SSS Vlade RS z namenom, da jih prodajo, tako pridobljena finančna sredstva pa porabijo namensko, za nepremičnine, ki jih potrebujejo. Organ je Pooblaščencu priložil navedeni sklep Vlade RS. Ker SSS Vlade RS s prodajo stražnic ni uspel, so bile le-te leta 2001, s sklepom Vlade RS, ponovno prenesene v upravljanje organu, ki jih je seveda ponovno uvrstil v letne načrte odprodaje. Organ je tako na predlog PMSNS, ki ni več izkazovala interesa po nadaljevanju najema, 31. 8. 2003 sporazumno prekinil najemno pogodbo z dogovorom, da PMSNS poskrbi za izpraznitev nepremičnine - nekdanje stražnice. Ker sporazum s podnajemniki (Družba oddih Žitkovci d. o. o.) o izpraznitvi ni bil mogoč, je bila vložena tožba na izpraznitev. Tako je organ v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 14/07, 55/2009, v nadaljevanju ZSPDPO) ter Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 84/07 in 94/07, 100/09, v nadaljevanju Uredba), ki so ga dolžni spoštovati vsi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti in drugo veljavno področno zakonodajo ter ob upoštevanju načela gospodarnosti s stvarnim premoženjem države, nepremičnine, ki jih ne potrebujejo za opravljanje dejavnosti ministrstva, v tem primeru nekdanjo stražnico Žitkovci, uvrstil v odlok odprodaje stvarnega premoženja in na tej podlagi v Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR za organe državne uprave, ki ga je na 138. redni seji 29. 9. 2007 pod točko 11., s sklepom sprejela Vlada RS in ko bodo izpolnjeni pogoji, bo prodana na javni dražbi. Organ je nadalje še pojasnil način priprave predloga Vladi RS za sprejem Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države pod vrednostjo 300.000 EUR za leto 2008. Ministrstvo za Javno upravo RS, Urad za investicije in nepremičnine, kot pristojni organ vsa Ministrstva RS, organe v sestavi in Vladne službe, pozove k oddaji predlogov, sprememb oziroma dopolnitev Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za določena obdobja. Vsa priprava predlogov, sprememb oziroma dopolnitev poteka v skladu z določili ZSPDPO ter Uredbe v okviru internetne aplikacije centralne evidence nepremičnin (CEN2) s pomočjo katere poteka zbiranje predlogov, sprememb in dopolnitev. Uporabnik aplikacije (CEN2) pri posameznih upravljavcih stvarnega premoženja države mora do določenega roka vnesti nepremičnine, ki še niso v aplikaciji oziroma njihovo spremembo na »INTERNI TRG« v okviru (CEN2) s katerimi želi razpolagati, ker jih trajno ne rabi za svoje potrebe. Tako nastane Letni načrt razpolaganja za vse upravljavce. Gradivo Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti pod 300.000 EUR obravnava Vlada RS. Organ v okviru svojih pristojnih služb, v tem primeru Urada za gospodarjenje z nepremičninami (prej Sektor) v okviru Direktorata za logistiko, pripravi načrt prodaje, ki ga potrdi predstojnik upravljavca - minister. Predviden načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 (priloga 1- razvidna nepremičnina – Stražnica Žitkovci) je potrdil vodja Urada (Priloga 2), odbor za finance in investicije, kar je razvidno iz same potrditve, ki jo je podpisal predstojnik upravljavca dne 9. 1. 2006 (priloga 3). Načrt prodaje je predvidel prodajo nepremičnin v nekem časovnem obdobju in si dopustil možnost, da proda nepremičnino tudi v krajšem oziroma daljšem časovnem obdobju, če določenih terminov zaradi doseženih oziroma nedoseženih pogojev prodaje ne bo oziroma bo izpolnil. (Priloga 4). Tako je obstajala podlaga za uvrstitev nepremičnine stražnica Žitkovci, ki je za upravljavca neperspektivna, v Letni načrt razpolaganja za leto 2008-2009 oziroma v aplikacijo (Priloga 5), na poziv Ministrstva za Javno upravo, ker nepremičnina v preteklosti ni bila prodana oziroma se prodaja ni izvajala. Dne 24. 12. 2007 je predstojnik upravljavca ponovno potrdil (Priloga 6) Načrt prodaje za leti 2008-2009, (Priloga 7 in 8), ki ga je predhodno potrdil tudi vodja sektorja (Priloga 9), kot tudi Odbor za finance in investicije.
2.2 Predmet presoje
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da je zahteva prosilca postavljena na način, da je konkretizacija dokumentov, ki sodijo pod zahtevo prosilca »prepuščena« organu. To je po eni strani razumljivo, saj prosilec ne more določno poznati postopka in načina dela organa, še zlasti pa ne vseh dokumentov, ki jih organ pri svojem delu izdela. Vendar pa je po drugi strani organ s strani prosilca vedno lahko deležen nestrinjanja in dvoma, ali je organ res posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga, zlasti zato, ker so lahko pri oceni, ali določen dokument sodi pod zahtevo, različni pogledi in interpretacije. Zato je potrebno, da je zahteva prosilca določna do te mere, da je tako s strani prosilca, kakor tudi za organ dovolj jasno, kaj je predmet zahteve. Na ta način se izognemo možnosti, da organ ne bi posredoval vseh zahtevanih dokumentov, prosilec pa bi prejel vse želene informacije, kar je smisel in namen ZDIJZ.
V obravnavanem primeru je organ v pojasnilu podrobno pojasnil postopek oziroma način priprave predloga Vladi RS, za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države. Ob tem je za podkrepitev navedb v pojasnilu kot priloge predložil naslednje dokumente:
- sklep Vlade RS z dne 3. 8. 1995, številka: 807/95-21,
- tabela-načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 (priloga 1)
- dopis z dne 28.12.2005 - načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 (priloga 2)
- potrditev načrta prodaje s strani ministra z dne 9.1.2006 (priloga 3)
- dopis z dne 12.12.2005 - Opisni del načrta prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 (priloga 4)
- aplikacija (Priloga 5)
- potrditev z dne 24. 12. 2007 - načrt prodaje za leta 2008-2009 (priloga 6)
- tabela- načrt prodaje za leti 2008-2009 in dopis (Priloga 7 in 8)
- dopis z dne 12. 12. 2007 (Priloga 9).
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcu v okviru postopka že posredoval dokumente, ki sodijo pod prilogo 7 in 8, kar pomeni, da prosilec z njimi že razpolaga in niso predmet presoje Pooblaščenca. Glede preostalih dokumentov pa Pooblaščenec ugotavlja, da se vsebinsko nanašajo na razpolaganje z nepremičnim premoženjem države. Ker se prosilec, kot rečeno, v svoji zahtevi ni določno opredelil do samega dokumenta, temveč je zahtevo postavil bolj široko, kot »gradivo, ki je bilo podlaga za predlog Vladi RS za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države do 300 tisoč EUR vrednosti za leto 2008«, Pooblaščenec ocenjuje, da zgoraj našteti dokumenti, razen priloge 7 in 8 s katerimi prosilec že razpolaga, predstavljajo dokumente, ki jih je potrebno obravnavati kot predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja in izpolnjuje kriterij materializirane oblike v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec ob tem še dodaja, da je organ v izpodbijani odločbi sicer zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da je že posredoval vse, kar ima, medtem ko je k pojasnilu vendarle predložil še zgoraj naštete dokumente. Kljub temu pa Pooblaščenec ocenjuje, da je organ Pooblaščencu predložil vse dokumente, ki jih lahko štejemo kot predmet zahteve, saj je izčrpno pojasnil postopek oziroma način priprave predloga Vladi RS, za sprejem letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države. Glede na to, da gre za postopek in s tem za gradivo, ki je v pristojnosti organa, Pooblaščenec tudi nima pregleda nad celotno dokumentacijo, zato je odgovornost glede obsega posredovanja informacij, ki so predmet zahteve, v celoti na strani organa. Pooblaščenec pa ne vidi razloga, da organu ne bi verjel.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Ker se v obravnavani zadevi glede informacij, ki so predmet presoje, organ ni posebej izrekel o obstoju izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj naštete dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ niso podane. Gre zgolj za informacije, ki so povezane z razpolaganjem z nepremičninami organa. Kot je poudaril že organ, je slednji tako kot vsi državni organi, zavezan k uporabi ZSPDPO, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države, to so nepremičnine in premičnine. Pri tem pa je kot upravljavec državnega premoženja zavezan tudi k spoštovanju temeljnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki jih določa ZSPDPO. Pooblaščenec zlasti izpostavlja naslednji načeli: načelo preglednosti, na podlagi katerega je upravljavec stvarnega premoženja dolžan voditi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev ter načelo javnosti, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem države javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Vse navedeno je izrednega pomena z vidika transparentnega delovanja organa, ki ga zasleduje ZDIJZ. Javnost mora namreč imeti preko dostopa do informacij javnega značaja možnost preveriti, ali je delovanje organa zakonito. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, zlorabo oblasti in korupcijo.
4. Zaključek
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- sklep Vlade RS z dne 3. 8. 1995, številka: 807/95-21,
- tabela-načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 1«,
- dopis z dne 28.12.2005 - načrt prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 2«,
- potrditev načrta prodaje s strani ministra z dne 9.1.2006 označen kot »priloga 3«,
- dopis z dne 12.12.2005 - Opisni del načrta prodaje za leta 2006-2007 do vključno 2010 označen kot »priloga 4«,
- aplikacija označena kot »priloga 5«,
- potrditev z dne 24. 12. 2007 - načrt prodaje za leta 2008-2009 označen kot »priloga 6«,
- dopis z dne 12. 12. 2007 označen kot »priloga 9«.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. očko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka