Oddih Žitkovci d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-179/2009/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-179/2009/7
Datum: 30. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 10. 2009, podjetja Oddih Žitkovci d.o.o., Glavarjeva 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 13. 10. 2009, št. 090-34/2008-82, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: »Načrte investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture« za območje Murske Sobote:
za obdobje 2003/2004 – stran 1,
za obdobje 2006/2007 do 2010 – stran 62,
za obdobje 2007/2008 do 2010 – stran 35 in stran 46,
za obdobje 2008/2009 – stran 43, 48 in 51,
za obdobje 2009/2010 – stran 51.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30. 7. 2009 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je navedel, da želi vpogledati v:
- letni proračun organa na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin od leta 1991, analitično razčlenjeno na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine na območju Murska Sobota (ali Prekmurje), ki se po 2. točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami Jugoslovanske armade prešle na Republiko Slovenijo – Ministrstvo za obrambo, št. 8-12/91-2/11-8 z dne 12. 11. 1991,
- primopredajne zapisnike o prenosih nepremičnine bivše vojašnice Žitkovci med raznimi formalnimi – evidenčnimi upravljavci: Državni sekretariat za narodno odbrano Beograd, Teritorialna obramba Murska Sobota, Ministrstvo za obrambo RS, Servis skupnih služb.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 13. 10. 2009, številka: 090-34/2008-82, s katero je zahtevek za vpogled v »letni proračun Ministrstva za obrambo na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin za leto 1991, analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine«, zavrnil. Zahtevi za vpogled v »primopredajne zapisnike o prenosih nepremičnine nekdanje stražnice Žitkovci med upravljavci«, pa je ugodil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je podlaga za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ katerega namen je, v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Zahtevek za vpogled v »letni proračun Ministrstva za obrambo na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin za leto 1991, analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine« se zavrne. V smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je organ opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na premet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da organ takega dokumenta ne poseduje. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, se zahteva, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrne. Zahtevku za vpogled v »primopredajne zapisnike o prenosih nepremičnine nekdanje stražnice Žitkovci med upravljavci«, se ugodi. V smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je organ opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na premet zahteve. Organ
ugotavlja, da dokumente, ki vsebujejo zahtevane informacije poseduje, da gre za informacije javnega značaja in da narava zahtevanih podatkov ne predstavlja razloga za izvzem le-teh od vpogleda javnosti. V skladu z navedenim, je na podlagi 22. člena ZDIJZ, zahtevi prosilca ugodil. Vpogled v dokumente: številka 141-0293/MS z dne 16. 10. 1995, številka 141/MS z dne 8. 11. 1995 in številka 363-07/13/00 z dne 25. 9. 2000 se prosilcu omogoči na sedežu organa.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 30. 10. 2009 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se z zavrnitvijo in razlogom zavrnitve, da informacija ne obstaja, ne strinja. Prosilec meni, da organ razpolaga z informacijo o zahtevanih proračunskih postavkah, saj organ svoje delovanje pri nepremičninskih poslih, vključno s plačami javnih uslužbencev, financira prek davkoplačevalskega denarja na podlagi vsakoletnih proračunskih zahtevkov, o katerih potem odloča zakonodajna veja oblasti, te informacije pa se
knjigovodsko analitično obravnavajo in hranijo pri organu in na drugih mestih. Vsaj morale bi se, v nasprotnem bi šlo za resen prekršek nasproti predpisom v RS (razen če za organ predpisi RS niso zavezujoči, na kar je glede na izkušnje prosilca z organom tudi mogoče sklepati). Organ se namreč vpisuje kot upravljavec pri številnih nepremičninah in je kot tak upravičen do proračunskih sredstev za stroške, ki jih kot dober gospodar, vsekakor v javnem interesu uslužbencev organa, ima s svojimi nepremičninami. Prosilec predlaga Pooblaščencu, ki bo odločal o tej pritožbi, da opravi pregled knjigovodske in druge po zakonu obvezne evidence, ki se nanaša na zahtevano IJZ in iz katerih bi morali biti zahtevani podatki razvidni in dani prosilcu na vpogled. Smiselna razlaga prosilčeve zahteve v primeru namere organa, da zahtevi ugodi, namesto, da jo neutemeljeno zavrne, je lahko tudi množica podatkov, iz katerih lahko prosilec sam razbere delež proračunskih sredstev, ki odpadejo na lokacijo Murska Sobota (ali Prekmurje) ter vrsto stroška, četudi bi šlo npr. le za
delež fiksnih stroškov, ki se nanašajo na redne plače in druge osebne prejemke javnih uslužbencev, ki pri organu opravljajo nepremičninske posle v javnem interesu kot dobri gospodarji, kar je vidno na nepremičninah, še zlasti na tistih, ki niso našle kakšnega tretjega upravljavca - uporabnika, ki bi mnogo vsega ne storil, kar bi moral.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 11. 2009, št. 090-34/2008-93, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da svoje odločbe ne namerava nadomestiti z novo odločbo, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje. Organ ob tem še dodaja, da je v postopku ugotovil neobstoj zahtevanega dokumenta, pri čemer vztraja. Zahtevanega dokumenta organ ne
poseduje, novih dokumentov pa organ - v smislu pozitivne opredelitve informacije, ki pomeni, da se mora informacija v času, ko je zahtevana, že nahajati v obstoječem dokumentu, ki ga organ poseduje - na prosilčevo zahtevo ni dolžan izdelovati.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru je organ v prvi točki izreka zahtevek za vpogled v »letni proračun Ministrstva za obrambo na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin od leta 1991, analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine«, zavrnil. V drugi točki izreka pa je zahtevi za vpogled v »primopredajne zapisnike o prenosih nepremičnine nekdanje stražnice Žitkovci med upravljavci«, ugodil. Kot izhaja iz vložene pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zgolj tisti del izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na letni proračun organa na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj tisti del izpodbijane odločbe, ki mu oporeka prosilec v pritožbi. V pritožbenem postopku je namreč Pooblaščenec vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje. Tako bo Pooblaščenec kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo le glede prve točke izreka odločbe, ki jo prosilec izpodbija v pritožbi. Druga točka izreka izpodbijane odločbe, ki je prosilec ni izpodbijal s pritožbo, pa je postala dokončna
in pravnomočna (glej sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 817/2002).
1. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov, kar sicer neutemeljeno predlaga prosilec v pritožbi. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 35. členu Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1) je določeno, da organ opravlja naloge na področjih obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To pomeni, da organ nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je predmet zahteve dostop do informacij, ki so povezane z upravljanjem z nepremičninami organa, kar ureja ZSPDPO, zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa.
2. Kriterij materializirane oblike
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanih dokumentov nima, zato je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
2.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 22. 1. 2010, v pristojnosti pooblaščene osebe, pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Glede na pritožbene navedbe prosilca, da bi moral organ voditi knjigovodsko ali drugo po zakonu obvezno evidenco je organ pojasnil, da je vsako leto v Uradnem listu objavljen letni oziroma dveletni proračun, kjer je v posebnem delu zajeto »Upravljanje z državnim premoženjem v skladu z Uredbo o upravljanju z vojaškimi nepremičninami«, ki določa, da se sredstva odprodaje nepremičnin namenja za nakup in vzdrževanje vojaških nepremičnin. Ta sredstva se nadalje prelivajo po potrebi oz. po načrtu razvojnih programov. V tem delu je zajeto tudi investicijsko vzdrževanje za upravljanje z nepremičninami. V Uradnem listu RS ni posebne postavke upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin, ker je slednje vezano na odprodajo nepremičnin. Je pa v okviru načrta razvojnih programov, ki je priloga proračuna in je prav tako javno objavljen v Uradnem listu RS pod postavko » 0711904 Upravljanje z državnim premoženjem«, kjer je razčlenjen na obnovo in adaptacijo objektov organa in investicijsko vzdrževanje stanovanj. Organ se je zavezal, da bo vpogledal v računovodsko evidenco, ali slednja vsebuje postavko upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin od leta 1991, ki je analitično razčlenjena na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine na območju Murske Sobote (oz. Prekmurje). Ob tem bo dodatno obrazložil postopek vodenja teh sredstev za upravljanje in vzdrževanje.
Organ je dne 23. 3. 2010 Pooblaščencu posredoval pojasnilo z dne 18. 3. 2010, številka 090 - 34/2008-114, v katerem je pojasnil način vodenja sredstev namenjenih upravljanju in vzdrževanju nepremičnin, ki jih ima v upravljanju organ. Organ je posebej pojasnil investicijsko vzdrževalna dela, ki se izvajajo na osnovi: letnih načrtov, ukrepov katerih vzrok je lahko tudi reorganizacija služb, nenadnih poškodb, itd. Dela se izvajajo po postopkih, kot jih določa Zakon o javnih naročilih, in sicer na kontu (4205), za katere se izda poseben predlog za naročilo. V takih primerih se pripravi razpisna dokumentacija, izvede objava na portalu javnih naročil, izvede analiza prispelih ponudb, sklene pogodba z najugodnejšim ponudnikom, čemur sledi izvedba del, prevzem del in končni obračun. Kadar na objektu pride do investicijskega vzdrževanja (s čimer se poveča vrednost objekta), se mora ob tem tudi izpolniti obrazec MFP-21, na katerem se poleg ostalih obveznih podatkov vpiše tudi povečanje vrednosti objekta. Ta obrazec je obvezna priloga k odredbi za plačilo investicijskih del in se z vsemi ostalimi prilogami pošlje v računovodstvo. Na podlagi tega v računovodstvu v svojih evidencah povečajo vrednost nepremičnine. Ob zaključku del se tako izdela omenjeni obrazec, v katerem se izvedba del potrdi, vpiše se vrednost izvedenih del, s katero se prikaže, za koliko se je na osnovi vlaganj povečala vrednost objekta ali pripadajoče vgrajene infrastrukture (kotlovnica, dvigalo, nova klima naprava, itd.). Organ je v priloženih tabelah prikazal vlaganja v objekte skladišča Zaloška Gorica. Glede tekočih vzdrževalnih del je organ pojasnil, da za potrebe vzdrževanja infrastrukture (objekti, vgrajena oprema – toplotne postaje, prezračevalni sistemi, klimatske naprave, gasilna oprema, kanalizacijski sistemi, itd.) sklepa letne ali večletne pogodbe o tekočem vzdrževanju. Pogodbe se tako sklepajo glede na proračunske porabnike za: objekte in infrastrukturo Upravnega dela MO, objekte in infrastrukturo Slovenske vojske ter objekte in infrastrukturo Uprave za zaščito in reševanje. Dela po pogodbah se izvajajo glede na naročilo in potrebe ter se obračunavajo mesečno. Ob obračunu opravljenih del v situaciji, izvajalec del tudi prikaže porabo sredstev po objektu glede na vrsto del, ki so bila opravljena. V vsaki izdani situaciji so priloženi opisi opravljenih del z oceno stroškov del, računi podizvajalcev, razna poročila, itd. V izdanih situacijah so prikazana tudi dela servisnih del na posameznih napravah, če za te niso sklenjene posebne samostojne servisne pogodbe. V priloženih tabelah za upravni del MO je prikazana poraba sredstev iz vzdrževalne proračunske postavke (5883) in pripadajočega konta (4025) po mesecih in letno glede na posamezen objekt. Na ta način ima organ okvirni prikaz porabe sredstev za posamezni objekt in celoto. Za objekte, ki niso zajeti v vzdrževalnih pogodbah, se opravljena dela izvajajo in obračunavajo na osnovi izdane naročilnice ali pogodbe (če je potrebno izvesti večje delo). Vsa dela, ki so večjega obsega in ki ne sodijo pod tekoča vzdrževalna dela, jih je pa treba opraviti, se izvajajo po postopkih javnih naročil, kot jih določa Zakon o javnih naročilih. Vrednost nepremičnine se tako že ob nakupu in tudi ob spremembah stanja na nepremičnini v računovodskih evidencah vodi s pomočjo obrazca MFP-21. Ker pa stražnice Žitkovci organ ni kupil, ampak jo je le prevzel v upravljanje, je bil vnos izveden na naslednji način: Nastanitveni objekt št. 1 inv.št. 8000002433, je bil v poslovne knjige MORS v program MFERAC vnesen 2. 1. 2005 z nabavno vrednostjo 1 SIT. Osnova za vnos tovrstnega podatka je bil sklep št.: 471-03-1/2003-95, z dne 11. 12. 2003. Na osnovi obvestila o spremembi stanja na nepremičnini št.: 291/06 s prilogami (cenitev), je bila v poslovnih knjigah MORS 1. 6. 2006 aktivirana nabavna vrednost v znesku 3.548,140,00SIT (14.806,13€). Ker je nepremičnina, ki je predmet obravnave opredeljena kot neperspektivna in je bila oddana v najem, v okviru katerega naj bi najemnik skrbel za redno vzdrževanje, drugih poslovnih dogodkov v zvezi z obravnavanim objektom pa ni bilo, izkazana vrednost objekta ostaja enaka.
2.2 Predmet presoje
V obravnavanem primeru je organ v pojasnilu podrobno pojasnil postopek oziroma način vodenja sredstev namenjenih upravljanju in vzdrževanju nepremičnin, ki jih ima v upravljanju. Ob tem je za podkrepitev navedb v pojasnilu kot priloge predložil naslednje dokumente:
- Gradbeno obrtniško (GOI) vzdrževanje objektov in grajene infrastrukture po sklopu A – Upravni del MO, Ljubljana, Skupna rekapitulacija (kot priloga k računu, po pogodbi) z dne 28. 11. 2007, 30. 12. 2008 in 30. 11. 2009 – kot primer, kjer so zabeleženi poslovni dogodki,
- Prvo stran »Pogodba med naročnikom in izvajalcem del za »Obnovo strehe ….«« sklenjene na podlagi odločitve o oddaji javnega naročila,
- Končna SITUACIJA št. 477/08-IV z dne 30. 11. 2008,
- Končna SITUACIJA št. 4407/09-IV z dne 8. 1. 2010,
- Končna SITUACIJA št. 3 z dne 30. 12. 2009,
- Rekapitulacija za investicijsko vzdrževalna dela za vojašnico Franc Rozman Stane.
Glede na pojasnila organa ter glede na zakonodajo, ki ureja javne finance, Pooblaščenec ugotavlja, da so vsi letni proračuni Republike Slovenije objavljeni v Uradnem listu RS. Proračun je strukturiran iz institucionalne, programske in ekonomske klasifikacije. Za razne analize in spremljanje izvrševanja proračuna pa se uporabljajo tudi druge klasifikacije. Institucionalna klasifikacija pove, kateri proračunski uporabniki uporabljajo proračunska sredstva. Programska klasifikacija kaže, kaj se financira iz proračuna oziroma na katerih področjih država izvaja svoje naloge in programe. Določa jo Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov državnega proračuna, ki je objavljen v Uradnem listu. Ekonomska klasifikacija javnofinančnih tokov je podlaga za enotno proračunsko in računovodsko spremljanje, evidentiranje in planiranje javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Določa jo Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki je objavljen v Uradnem listu (Vir: spletna stran Ministrstva za finance RS). Z vpogledom v poljubno izbrani proračun RS za leto 2005 (Ur. l. RS, številka 130/2003), Pooblaščenec ugotavlja, da je pod klasifikacijo »19 Ministrstvo za obrambo«, 07 Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih, 07011904 postavka »Upravljanje z državnim premoženjem«. Bolj podrobne specifikacije ni. Nekoliko bolj podrobno pa je razčlenjeno v Načrtu razvojnih programov 2005-2007, ki je priloga proračuna in je prav tako vsako leto objavljen v Uradnem listu RS, pod klasifikacijo 07011904 Upravljanje z državnim premoženjem, navedeno 1911-02-0001 Obnova in adaptacije objektov ter stanovanjskega sklada MO. Skupaj viri projekta 07011904 Upravljanje z državnim premoženjem in 07011901 Urejanje skupnih funkcij na področju obrambe. Kot zatrjuje organ z bolj podrobnim proračunom, ki bi bil analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine, ne razpolaga.
Na poziv Pooblaščenca dne 25. 3. 2010 je organ dne 26. 3. 2010 še dodatno pojasnil, da je organ v okviru Urada za gospodarjenje z nepremičninami (v nadaljevanju UGN) načrtovanje vzdrževalnih del, investicijsko vzdrževalnih del in investicijskih del pričel načrtovati z letom 2001 in to za Upravni del organa. V obdobju od leta 2001 do 2004 so načrtovanja v UGN izvajali pretežno za Upravni del organa. Letni načrt je podpisoval vodja UGN. Do leta 2000 so se dela planirala glede na razpoložljiva sredstva, delali so jih posamezni oddelki ali odseki, vendar se načrti niso izvajali sistematično za celotno MO ali SV. Do vključno leta 2005 so za potrebe Slovenske vojske (SV) načrtovanja izvajali v okviru Generalštaba SV ali posameznih Teritorialnih poveljstev SV. Od predstavnikov SV so v UGN za posamezna dela prejemali predloge za naročilo, na osnovi katerih so se izvajali postopki izbora izvajalcev del in kasneje izvedba del. Za vse službe v sestavi MO RS so pričeli »načrt investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture MO« izvajati od leta 2006. Načrt se je usklajeval na podlagi predlogov uporabnikov in predvidenih razpoložljivih finančnih sredstev. Vsak dvoletni načrt je potrjeval Odbor za finance MO, odobril pa ga je minister. Organ je Pooblaščencu posredoval »načrt investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture MO za obdobje 2009/2010«.
Kljub ugotovitvi, da organ ne razpolaga z dokumentom z nazivom »letni proračun Ministrstva za obrambo na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin od leta 1991, analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnine na območju Murska Sobota (ali Prekmurje), ki se po 2. točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami Jugoslovanske armade prešle na Republiko Slovenijo – Ministrstvo za obrambo«, pa Pooblaščenec ocenjuje, da je v danem primeru potrebno zahtevo prosilca obravnavati široko, v skladu z načelom odprtosti in varstva pravic strank ter prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, s katerimi organ razpolaga in ki se nanašajo oziroma so v neposredni povezavi z investicijskim vzdrževanjem vojaških nepremičnin od leta 1991. Temeljno načelo ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Zato zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z natančno tisto informacijo, ki jo zahteva prosilec, nikakor ne more in ne sme biti razlog za zavrnitev zahteve, če organ razpolaga s podatki, ki bi prosilcu omogočali sestavo oz. izdelavo zahtevane informacije. Organ mora torej prosilcu dati tiste informacije - tj. prvine ali osnovne podatke za zahtevane informacije, na podlagi katerih si lahko prosilec sam sestavi, oblikuje ali pridobi želeno informacijo. Ker se v skladu s 4. odst. 27. čl. ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. čl. ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V 4. odst. istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je upoštevaje zgoraj navedene določbe in načelo odprtosti, kljub temu, da prosilec zahteva dokument, ki kot tak pri organu ne obstaja, potrebno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati široko in prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, s katerimi organ razpolaga in ki predstavljajo podlago za informacije, ki je predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec ocenjuje, da je upoštevaje navedena načela zahtevo po »letnem proračunu Ministrstva za obrambo na postavki upravljanje, investicijsko vzdrževanje nepremičnin od leta 1991, analitično razčlenjen na dele, ki se nanašajo na vojaške nepremičnin na območju Murska Sobota (ali Prekmurje), ki se po 2. točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami Jugoslovanske armade prešle na Republiko Slovenijo – Ministrstvo za obrambe« potrebno obravnavati tako, da zajema podatke, ki investicijsko vzdrževanje vojaških nepremičnin izkazujejo v okviru načrtov investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture na območju Murske Sobote. Gre namreč za informacije, ki izkazujejo: objekt – lokacije, opis del in višino predvidenih sredstev, kar po oceni Pooblaščenca predstavlja predmet zahteve prosilca, ne glede na poimenovanje dokumenta v zahtevi prosilca.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec dne 26. 3. 2010 organ pozval, da izključno za območje Murske Sobote, kar je predmet zahteve, Pooblaščencu posreduje načrte na področju investicijskih in vzdrževalnih projektov od leta 2000 dalje, glede na pojasnilo organa, da od takrat dalje takšne načrte vodi. Organ je Pooblaščencu še isti dan posredoval načrte investicijskih in vzdrževalnih del za območje Murske Sobote za obdobje: 2003/2004, 2006/2007 do 2010, 2007/2008 do 2010, 2008/2009, 2009/2010, na način, da je iz načrtov izločil samo tiste dele, kot ga je pozval Pooblaščenec in so predmet zahteve. Organ je pojasnil, da je posredoval vse načrte na področju investicijskih in vzdrževalnih projektov, s katerimi razpolaga in se nanašajo na območje Murske Sobote. Pooblaščenec glede na kooperativnost organa ni imel razloga, da organu ne bi verjel. Pri tem je organ poudaril, da predvidena dela v načrtih niso nujno bila tudi realizirana oziroma se je ob sami izvedbi lahko spremenila višina porabljenih sredstev. Načrt predstavlja zgolj nekakšen predlog predvidenih del, ki pa nujno ne pomeni tudi same izvršitve.
Gleda na navedeno so torej predmet presoje Pooblaščenca »Načrti investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture« za območje Murske Sobote za obdobje: 2003/2004, 2006/2007 do 2010, 2007/2008 do 2010, 2008/2009, 2009/2010. Pri tem bi Pooblaščenec zgolj pojasnil, da ostali dokumenti, ki jih je Pooblaščenec prejel od organa, niso bili predmet zahteve prosilca, zato tudi niso predmet presoje Pooblaščenca v smislu dostopa do informacij javnega značaja. Vsekakor pa slednji dokumenti, po mnenju Pooblaščenca, potrjujejo navedbe organa, da se investicijska in vzdrževalna dela izvajajo po posameznih objektih, glede na potrebe.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Ker se v obravnavani zadevi glede informacij, ki so predmet presoje, organ ni posebej izrekel o obstoju izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali gre v konkretnem primeru morebiti za katero od izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi česar bi bilo potrebno delno ali v celoti zavrniti dostop do zahtevanih dokumentov.
Pooblaščenec je vpogledal v zgoraj naštete dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ niso podane. Gre zgolj za informacije, ki so povezane z razpolaganjem z nepremičninami organa z vidika investicijskih in vzdrževalnih del po lokacijah z opisom del in stroškov. Ker gre v obravnavanem primeru za informacije, ki predstavljajo namen porabe javnih sredstev, kljub temu, da iz načrtov ne izhaja, da so proračunska – javna sredstva bila dejansko porabljena, po mnenju Pooblaščenca takšen načrt izkazuje na kakšen način organ, kot dober gospodar, upravlja stvarno premoženjem države in koliko proračunskih sredstev je za določene objekte namenjeno. Prav temu je namenjena nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Javnost mora namreč imeti preko dostopa do informacij javnega značaja možnost preveriti, ali je delovanje organa zakonito. Pri tem organ k transparentnemu delovanju zavezuje tudi Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 14/07, 55/2009, v nadaljevanju ZSPDPO) ter Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. l. RS, št. 84/07 in 94/07, 100/09, v nadaljevanju Uredba), ki organu nalaga, da pri ravnanju s stvarnim premoženjem države deluje gospodarno, pregledno in javno.
4. Zaključek
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: »Načrte investicijskih in vzdrževalnih projektov na področju infrastrukture« za območje Murske Sobote:
za obdobje 2003/2004 – stran 1,
za obdobje 2006/2007 do 2010 – stran 62,
za obdobje 2007/2008 do 2010 – stran 35 in stran 46,
za obdobje 2008/2009 – stran43, 48 in 51,
za obdobje 2009/2010 – stran 51.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka