Oddih Žitkovci d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-178/2009/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-178/2009/4
Datum: 2. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o treh pritožbah z dne 27. 10. 2009, podjetja Oddih Žitkovci d.o.o. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 7. 10. 2009, št. 090-34/2009-79, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Tri pritožbe z dne 27. 10. 2009 zoper odločbo z dne 7. 10. 2009, št. 090-34/2009-79, se kot neutemeljene zavrnejo.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 7. 2009 na naslov organa posredoval zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je navedel, da želi prejeti naslednje informacije:
- predpise in interne akte, ki določajo način ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki so po drugi točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami JLA prešle na RS-Ministrstvo za obrambo, št. 8-12/91-2/11-8 z dne 12. 11. 1991,
- pooblastila javnih uslužbencev za odločanje v imenu Republike Slovenije o premoženjskopravnih razmerjih v zvezi z navedenimi nepremičninami, tudi vsebino in obseg diskrecijskih pravic, posebej na primeru odločanja v imenu RS o vstopu ali ne v pravdo, veza dopis MORS, SGN, št. 352-579/2007-22 z dne 10. 7. 2008 in posebej v primeru interpretacij pravnih in premoženjskih odnosov v dopisu MORS, Urada za gospodarjenje z nepremičninami, št. 478-89/2007-16 z dne 22. 10. 2008 Policijski postaji Bežigrad,
- pravni naslov za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in
premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami, posebej na primeru dopisa MORS, Urada za gospodarjenje z nepremičninami, št. 478-89/2007-16 z dne 22. 10. 2008 Policijski postaji Bežigrad, ki je bil poslan v vednost OVS ter točen naslov te službe.
Na zahteve prosilca je organ odgovoril z dopisom z dne 27. 7. 2009, števila: 090-34/2008-33, v katerem je navedel, da odgovori na vprašanja niso predmet urejanja ZDIJZ, zato bi bilo treba zahtevo zavrniti najmanj iz tega razloga, obenem pa tudi zato, ker so odgovori na zastavljena vprašanja večinoma vsebovani v javno dostopnih dokumentih. Zaradi želje po razjasnitvi nejasnosti glede določenih postopkov v zvezi z nekdanjo vojaško stražnico Žitkovci, pa se je organ odločil, da na vprašanja odgovori in poda pojasnilo.
Prosilec s pojasnilom ni bil zadovoljen, zato je dne 17. 8. 2009 vložil pritožbo, da informacija s katero se je seznanil, ni informacija, ki jo je zahteval. Ob tem je navedel, da zahtevo glede pooblastil javnih uslužbencev, ni podal kot vprašanja, s katerim bi hoteli prejeti razlago predpisov, temveč kot zahtevo po informaciji, za katero meni, da je javnega značaja. Gre za pooblastila javnih uslužbencev, vključno z njihovimi diskrecijskimi pravicami, na podlagi katerih vodijo postopke in odločajo v imenu RS. Prosilec navaja, da iz pojasnila organa ni mogoče sklepati o pooblastilih posameznega javnega uslužbenca. Javni organ namreč deluje preko ljudi, ker je kot tak le pravni pojem oziroma pravna oseba, ki pa nima opravilne sposobnosti. Običajno je iz aktov o sistemizaciji delovnih mest razvidno, katera delovna mesta so sistemizirana in za kakšne odločitve, postopke in tolmačenja so jih izvajalci pooblastili v okviru rednih delovnih nalog. Za posebne naloge, ki ne spadajo v običajne naloge delovnega mesta ali funkcije, pa prejmejo posebno pooblastilo tistega, ki nanje prenaša neko svoje pooblastilo. Če navedeni podatki niso javno dostopni in njih izvajanje ni sledljivo, prosilec meni, da posledično ni zagotovljena javnost in preglednost delovanja javnih uslužbencev, ki vodijo postopke v imenu
države kot skupnosti vseh njenih državljanov in državljank in ne v svojem lastnem (zasebnem,
privatnem) imenu, kar je tudi razlog, da so pri svojem delu omejeni s predpisi in lahko v imenu
države delajo samo tisto, za kar so v predpisu izrecno pooblaščeni. Prosilec še dodatno pojasni, da je iz njegove zahteve razvidno, da ga zanima le področje nepremičninskega poslovanja organa, ne pa tudi druga področja, s katerimi se ukvarja. Glede pravnega naslova za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami, je prosilec navedel, da nobeden od predpisov, ki jih navaja organ, ne omenja varnostno obveščevalne službe. Prav tako v javni zbirki predpisov RS ni najti določbe, s katero bi javni uslužbenci imeli pravico ali dolžnost o civilnih zadevah obveščati
Obveščevalno varnostno službo pri organu. Prosilec zato ugotavlja, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval. Glede predpisov in internih aktov, ki določajo način ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki so po drugi točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami JLA prešle na organ, prosilec navaja, da zahteve ni podal kot vprašanje, s katerim bi hotel prejeti razlago predpisov, temveč kot zahtevo po informaciji o predpisih in internih aktih od leta 1991 naprej, odkar organ formalno - evidenčno upravlja z nekaterimi nepremičninami nekdanje JA (mišljeni so bili točni nazivi aktov ter kdaj in kje so bili objavljeni). Tovrstnih področnih predpisov tudi ni najti na spletni strani organa, vsaj ne na način, da bi bilo možno sledenje njih uporabi v praksi organa.
Na spletni strani organa je prek povezave z drugim naslovom mogoč dostop do enotne zbirke
slovenskih predpisov, ki je tudi sicer javno dostopna. Med temi predpisi pa ni mogoče določno
sklepati o področnih predpisih, ki jih organ, ki se ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo
upravljanja nepremičnin, uporablja v praksi, še zlasti, ker iz uvida v nekaj njegovih dosedanjih
praks ni mogoče sklepati na javno objavljene predpise. Posledično pa ni zagotovljena javnost in preglednost delovanja javnih uslužbencev, ki vodijo postopke v imenu države kot skupnosti vseh njenih državljanov in državljank in ne v svojem lastnem (zasebnem, privatnem) imenu, glede na to, da lahko v imenu države delajo samo tisto, za kar so izrecno pooblaščeni.
Dodatno je prosilec v okviru navedene pritožbe z dne 17. 8. 2009 zahteval še: spremni dopis na podlagi katerega je bil dopis številka 478-89/2007-16 posredovan Obveščevalno varnostni službi MO ter popis dejanj, ki jih je opravil prejemnik v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16 (na primer: zavrnitev zaradi nepristojnosti ukvarjanja s civilno zadevo, odstop drugim, določeni ukrepi, arhiviranje – v katere evidence, s kakšnim namenom so bila opravljena katerakoli dejanja).
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 7. 10. 2009, št. 090-34/2008-79, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da bi bilo v skladu z določili ZDIJZ, treba večino zahtevkov zavrniti, saj prosilec sprašuje po javno dostopnih dokumentih. Zaradi želje po razjasnitvi nejasnosti glede določenih postopkov v zvezi z nekdanjo vojaško stražnico Žitkovci, pa se je organ odločil in s pojasnilom številka 090-34/2008-33 z dne 27. 7. 2007 prosilcu odgovoril. Prosilec se je nato z navedbo, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval, 17. 8. 2009 pritožil. Podlaga za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja je ZDIJZ katerega namen je, v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Organ je navedel, da se zahtevek za vpogled v »predpise in interne akte, ki določajo način ocenjevanja vrednosti nepremičnin, ki so po drugi točki kriterijev Vlade RS za upravljanje z nepremičninami JLA prešle na Republiko Slovenije« zavrne. Ob tem je obrazložil, da ZDIJZ v peti točki 6. člena določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna in mu poseduje le napotilo, kje se informacija nahaja. To je bilo s stani organa, v zgoraj navedem pojasnilu že izvedeno, sicer pa predmetno pravno podlago predstavljata Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur.l. RS, št 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO ) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. I. RS, št 84/07, 94/07). V smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je bil pri organu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da organ ne poseduje internih aktov, ki določajo način ocenjevanja vrednosti predmetnih nepremičnin. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, je organ zahtevo, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrnil. Organ je zavrnil tudi zahtevek za vpogled v »pooblastila javnih uslužbencev za odločanje v imenu Republike Slovenije o premoženjskopravnih razmerjih v zvezi z nepremičninami z opredelitvijo vsebine in obsega diskrecijskih pravic«. Ugotovljeno je bilo, da organ zaradi narave poslovanja, ne potrebuje posamičnih pooblastil za izvajanje osnovnih nalog. Ker torej zahtevani dokumenti ne obstajajo, je organ zahtevo, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrnil. Prav tako je organ zavrnil zahtevek za vpogled v »pravni naslov za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami«. ZDIJZ v peti točki 6. člena določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna in mu poseduje le napotilo kje se informacija nahaja. To je bilo s stani organa, v zgoraj navedem pojasnilu že izvedeno, sicer pa predmetno pravno podlago predstavljata Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št 101/05 prečiščeno besedilo) in Zakon o policiji (Ur. l. RS, št 36/06). Organ je zavrnil zahtevek za vpogled v »spremni dopis, na podlagi katerega je bil dopis številka 478-89/2007- 16 posredovan Obveščevalno varnostni službi MO«. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je organ opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da zahtevani spremni dopis ni bil izdelan, ker je bil izvod dopisa 478-89/2007-16 Obveščevalno varnostni službi poslan v vednost. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, je organ zahtevo, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrnil. Zahtevek za vpogled v »popis dejanj, ki jih je opravil prejemnik v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16«, je organ zavrnil z obrazložitvijo, da ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je bil v ministrstvu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na premet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da zahtevanega »popisa dejanj« ministrstvo ne poseduje. Ker torej zahtevani dokument ne obstaja, je organ zahtevo, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 27. 10. 2009 pri organu vložil tri pritožbe, v katerih je navedel, da podaja pritožbe na odločbo glede zavrnitve dostopa do naslednjih informacij:
- popisa dejanj, ki jih je opravil prejemnik (OVS) v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16
Prosilec se z zavrnitvijo ne strinja, saj meni, da je treba zahtevo razumeti smiselno in ne dobesedno. Kajti če pri organu ne obstaja listina z naslovom »Popis dejanj«, to še ne pomeni, da prosilec ne bi lahko vpogledal v ta dejanja po nekem vrstnem redu dogodkov (npr. delovodniška evidenca, odredbe, arhiviranje, karkoli), ki so spremljali prejem citiranega dopisa k prejemniku OVS in to svojo zahtevo po vpogledu popis dejanj.
- pravnega naslova za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in
premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami
Prosilec se z zavrnitvijo ne strinja, saj niti predpisa, na katera organ napotuje, niti drugi javno objavljeni predpisi ne vsebujejo kakršnekoli omembe o tem, da bi imel organ pravico ali dolžnost o premoženjskopravnih (civilnih) razmerjih obveščati svojo Obveščevalno varnostno službo in to z osebnimi podatki oseb, udeleženih v civilnopravnih (nepremičninskih) zadevah.
- pooblastila javnih uslužbencev za odločanje v imenu Republike Slovenije o premoženjskopravnih razmerjih v zvezi z navedenimi nepremičninami, tudi vsebino in obseg diskrecijskih pravic
Prosilec se z zavrnitvijo ne strinja in meni, da je organ pravna oseba, katere dejavnost izvajajo posamezni izvajalci. Ti so razporejeni k določenim delovnim zadolžitvam na podlagi notranjih aktov. Običajno so to akti o sistematizaciji delovnega mesta. S tem, ko sklene posamezna oseba pogodbo s pravno osebo o izvajanju nalog iz njene pristojnosti ali je razporejena k opravljanju nalog pri organu na kakšni drugi podlagi, je pooblaščena, da te naloge opravlja. Prosilec je torej zahteval informacijo javnega značaja, iz katere so razvidna zgoraj navedena pooblastila. V izogib enostranski interpretaciji pojma »pooblastila« je prosilec v svoji pritožbi z dne 17. 8. 2009 organ posebej opozoril tudi na ta akt o sistematizaciji delovnih mest kot zadostni informaciji, ki jo je zahteval. Prosilec se ne strinja s pavšalno navedbo organa v zavrnilni odločbi, da »organ zaradi narave poslovanja ne potrebuje posamičnih pooblastil za izvajanje osnovnih nalog«, kajti prosilec ni zahteval informacije o pooblastilih organa, temveč o pooblastilih oseb-javnih uslužbencev. Organ je namreč pravna oseba, ki nima opravilne sposobnosti, zato njene naloge opravljajo ljudje.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 11. 2009, št. 090-34/2008-93, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da svoje odločbe ne namerava nadomestiti z novo odločbo, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje.
Organ ob tem še dodaja, da je glede pritožbe, ki se nanaša na »popis dejanj«, ugotovil
neobstoj dokumenta, pri čemer vztraja. Dokument, ki ga navaja prosilec, je bil OVS-u posredovan le v vednost in brez nadaljnjih aktivnosti, zato ne more obstajati nobena oblika popisa dejanj niti tista, ki bi bila lahko razvidna iz evidence zadev in dokumentov. Glede pritožbe, ki se nanaša na »pravni naslov za obveščanje OVS«,
je organ prosilca napotil na javno dostopne evidence, iz katerih je razvidna pravna podlaga za delovanje organa in ne glede na nestrinjanje prosilca z načinom odločanja organa, pri svoji odločitvi vztraja. Tudi glede pritožbe prosilca, ki se nanaša na »pooblastila javnih uslužbencev za odločanje v imenu RS« je organ ugotovil neobstoj dokumenta, pri čemer vztraja. Pooblastila se izdajajo le za redno ali izredno nadomeščanje delavcev, za opravljanje posebnih nalog, ki ne izhajajo iz sistemizacije (delo v delovni skupini, uradne
osebe). Organ pri tem dodaja, da je prosilec naknadno vložil deset novih zahtev, o katerih organ odloča v tem trenutku in da bodo nekatere rešene tako, da bodo prosilcu posredovane individualne odločbe delavcev, ki se ukvarjajo z zadevo Žitkovci, saj organ meni, da le-te predstavljajo dokumente, ki delavcem na področju upravljanja nepremičnin pri organu dajejo legitimnost za obravnavo predmetne zadeve.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vloženih pritožb se prosilec pritožuje, ker je organ zavrnil dostop do popisa dejanj, ki jih je opravil prejemnik (OVS) v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16, pooblastila javnih uslužbencev za odločanje v imenu Republike Slovenije o premoženjskopravnih razmerjih v zvezi z navedenimi nepremičninami in pravnega naslova za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj tisti del izpodbijane odločbe, ki mu oporeka prosilec v pritožbi. V pritožbenem postopku je namreč Pooblaščenec vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje. Tako bo Pooblaščenec kot organ druge stopnje preizkusil izpodbijano odločbo le glede druge, tretje in pete točke izreka odločbe, ki jih prosilec izpodbija v pritožbi. Prva in četrta točka izreka izpodbijane odločbe, ki ju prosilec ni izpodbijal s pritožbo, pa sta postali dokončni in pravnomočni (glej sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 817/2002).
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov, kar sicer neutemeljeno predlaga prosilec v pritožbi. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
V 35. členu Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1) je določeno, da organ opravlja naloge na področjih obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To pomeni, da organ nedvomno sodi v krog organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Ker je predmet zahteve dostop do informacij, ki so povezane z upravljanjem z nepremičninami, kar ureja ZSPDPO,
zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa.
3. Kriterij materializirane oblike
Organ je v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevanih dokumentov nima, zato je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
3.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 22. 1. 2010, v pristojnosti pooblaščene osebe, pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Glede pravnega naslova za obveščanje Obveščevalno varnostne službe o pravnih in
premoženjskih razmerjih v zvezi z nepremičninami je organ pojasnil, da drugega dokumenta kot zakon, na katerega se sklicuje, nima oziroma ne razpolaga z dokumentom, kjer bi izrecno pisalo to, kar zahteva prosilec. Organ ob tem poudarja, da slednje tudi ni potrebno, saj je ZKP zadostna podlaga, da lahko organ v okviru opravljanja svojih nalog komunicira v okviru svojih služb. Pooblaščenec ugotavlja, da je Obveščevalno varnostna služba organizirana kot organizacijska enota ministrstva, ki ima lahko svoje izpostave v Slovenski vojski. V skladu z 32. členom Zakona o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/2004–uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZObr) opravlja obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge na obrambnem področju obveščevalno varnostna služba ministrstva. Pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in z njimi izmenjuje obveščevalne informacije. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, da ne razpolaga s konkretnim dokumentom, razen z zakoni, na katere se je skliceval, ki splošno urejajo naloge in pristojnosti posameznih služb. Pooblaščenec ob tem še poudarja, da se niti ne more spuščati v presojo, na kakšni pravni podlagi se v okviru služb organa izmenjujejo informacije, to je stvar organa, da v okviru svojih pooblastil in pristojnosti sprejema odločitve, ki so potrebne za zakonito opravljanje dela. Presoja Pooblaščenca pa je usmerjena izključno na sam obstoj dokumenta in nadalje, ali slednji predstavlja informacijo javnega značaja.
Tudi glede nadaljnje zahteve oziroma pritožbe prosilca v zvezi s popisom dejanj, ki jih je opravila Obveščevalno varnostna služba v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16, je organ ponovno poudaril oziroma pojasnil, da je OVS navedeni dokument prejel zgolj v vednost in v zvezi z njegovo vsebino ni izvedel nobenih aktivnosti, zato tudi ne more obstajati nobena evidenca, odredba, itd. Pooblaščenec zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval popis dejanj, ki jih je opravila Obveščevalno varnostna služba v zvezi z dopisom številka 478-89/2007-16, ker dejanj kot rečeno ni bilo. Pooblaščenec pa ne vidi razloga, da organu ne bi verjel, saj dokumenti, ki se pošiljajo »v vednost« običajno predstavljajo zgolj neko dejstvo, da kdo kaj ve oziroma, da se naslovnik seznani s samo vsebino dokumenta, zato kot taki tudi ne zahtevajo aktivnega ravnanja organa.
V zvezi s pooblastili javnih uslužbencev za odločanje v imenu Republike Slovenije o premoženjskopravnih razmerjih v zvezi z navedenimi nepremičninami, tudi vsebino in obseg diskrecijskih pravic, posebej na primeru odločanja v imenu RS o vstopu ali ne v pravdo, veza dopis MORS, SGN, št. 352-579/2007-22 z dne 10. 7. 2008 in posebej v primeru interpretacij pravnih in premoženjskih odnosov v dopisu MORS, Urada za gospodarjenje z nepremičninami, št. 478-89/2007-16 z dne 22. 10. 2008 Policijski postaji Bežigrad, je organ pojasnil, da zahtevanih informacij nima. Glede na pripombo prosilca, da je že v pritožbi z dne 17. 8. 2009 opozoril tudi na akt o sistematizaciji delovnih mest kot zadostni informaciji, ki jo je zahteval, je organ povedal, da bo odločal o aktu o sistematizaciji v okviru nove zahteve prosilca.
Pooblaščenec ugotavlja, da je bila zahteva prosilca glede pooblastil javnih uslužbencev zelo izrecna in natančno opisana, zato je nikakor ni mogoče enačiti z zahtevo po aktu o sistematizaciji. Gre za dva povsem različna dokumenta. Zaradi navedenega organu ni mogoče očitati, da v okvir tako postavljene zahteve ni štel akta o sistematizaciji. Če bi prosilec želel navedeni dokument, bi moral svojo zahtevo z dne 13. 7. 2009 tudi tako formulirati. Zato Pooblaščenec pripombo prosilca v pritožbi, da šteje akt o sistematizaciji delovnih mest kot zadostno informacijo, ki jo zahteva, razume kot novo zahtevo, o kateri je organ dolžan odločiti v zakonsko določenem roku.
Pooblastila ureja 28. čl. ZUP, ki pod naslovom »Katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in za odločanje« določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo (ni pa dolžan tega storiti), zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo. ZUP tako ločuje dve vrsti pooblastil: pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje. Vendar Pooblaščenec pri tem opozarja na Uredbo o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 20/2005 s spremembami in dopolnitvami), ki v 1. odstavku 4. člena določa, da lahko predstojnik pisno pooblasti enega ali več javnih uslužbencev organa za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti po tej uredbi. V kolikor pa je organizacija dela razvidna že iz sistemizacije delovnih mest ali pa je področje urejeno v drugih internih aktih organa, posebna pooblastila niso potrebna.
V obravnavani zadevi organ zatrjuje, da s pooblastil kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga, saj zaradi narave poslovanja ne potrebuje posamičnih pooblastil za izvajanje osnovnih nalog. Glede na navedene določbe ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju Pooblaščenec ne vidi razloga, da organu ne bi verjel, saj Uredba izrecno dopušča možnost, da organ posebnih pooblastil ne izda.
4. Zaključek
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z informacijami, ki so predmet presoje Pooblaščenca. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec pa pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbam prosilca ni mogoče ugoditi in jih je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 7. 10. 2009, št. 090-34/2008-79, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka