Prosilec - Občina Vojnik
+ -Številka: 090-177/2009/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-177/2009/7
Datum: 15. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………., (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0012-2009/2 (7) z dne 20. 11. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 11. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je eden izmed trojice, ki so bili od zainteresirane javnosti prisotni na 27. redni seji občinskega sveta na sedežu organa dne 10. 11. 2009 ob 19. uri. Tekom razprave o proračunu za prihodnje leto je, po navedbah prosilca, župan prostodušno priznal, da je bilo za investicije porabljenih tudi nekaj protipoplavnih sredstev. V tej debati je uporabil prispodobo, kako so »mokra« sredstva pokrivala tudi »suhe« objekte. Prosilec je v zahtevi nadalje navedel, da ga zanima, kateri so ti objekti, ki so bili financirani iz humanitarnih sredstev, o katerih župan konkretno ni govoril in koliko teh sredstev je bilo na tak način nenamensko porabljenih. Prosilec je na podlagi navedenega zahteval kopije faktur o opravljenih plačilih in knjigovodske izpiske kontov humanitarnih sredstev z odgovarjajočimi vknjižbami, ki bodo pokazale, kateri objekti so bili deležni te »božje mane«.
Organ je dne 20. 11. 2009 izdal odločbo št. 090-0012-2009/2 (7), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da zahtevani dokumenti, torej kopije faktur o opravljenih plačilih in knjigovodskih izpiskih kontov humanitarnih sredstev z odgovarjajočimi vknjižbami, katerih objekti so bili nenamensko financirani iz humanitarnih sredstev, ne obstajajo. Organ je nadalje v obrazložitvi navedel, da je prosilec vložil zahtevo zaradi izjav župana na seji občinskega sveta Občine Vojnik dne 10. 11. 2009, kjer je župan govoril o financiranju projektov iz sredstev elementarja in ne o humanitarnih sredstvih. Informacija javnega značaja o porabi humanitarnih in elementarnih sredstvih pa je bila prosilcu že vročena z dopisom in 511-imi prilogami dne 13. 3. 2009.
Pooblaščenec je dne 1. 12. 2009 prejel pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu kot pritožbenemu organu, ter jo odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 090-0012-2009/5 z dne 22. 12. 2009, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 23. 12. 2009. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba. Organ izdane odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je skladno z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, poslal Pooblaščencu v nadaljnje reševanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 1. 3. 2010 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera uvodoma pojasnil, da je od leta 2007 iz različnih virov (posameznikov, različnih organizacij ter države) prejemal humanitarna sredstva. Vsa pridobljena sredstva so bila porabljena namensko, saj organ sredstev ni nenamensko porabljal.
Na izrecno vprašanje Pooblaščenca glede izjave župana na 27. seji Občinskega sveta, kaj pomenijo »mokra sredstva« in kaj »suhi objekti«, je bilo Pooblaščencu s strani župana, ki je bil na ogledu in camera prisoten, pojasnjeno, da so bili kot »mokri objekti« mišljeni tisti, ki so vezani na projekte ob reki Hudinji, nekaj projektov pa je bilo tudi takšnih, ki so sanirali posledice plazov, torej niso bili neposredno vezani na poplavi, le-te pa je župan na predmetni seji občinskega sveta poimenoval »suhi objekti«.
Nadalje je organ Pooblaščecu pojasnil, da so bila vsa prejeta sredstva, tako humanitarna kot elementarna, porabljena namensko, in sicer tako za pomoč posameznikom, kot tudi za sanacijo v nesreči poškodovanih objektov. Humanitarna sredstva so bila porabljena za nujna dela na najbolj ogroženih območjih, torej za vzpostavitev stanja pred poplavo, kot je npr. čiščenje cest takoj po poplavi. Humanitarna sredstva so bila porabljena tudi za financiranje gasilskih društev in za pomoč fizičnim osebam. Na drugi strani pa so bila elementarna sredstva, ki so bila zbrana iz proračuna države ter iz rezerv občine, porabljena za vzpostavitev potrebne infrastrukture.
Organ je Pooblaščencu tudi pojasnil, da je njegovo delo kontrolirano z različnih strani, predvsem pa s strani Ministrstva RS za okolje in prostor. V kolikor bi bila ugotovljena dejanska nenamenska poraba dodeljenih sredstev, bi bila le-ta organu zavrnjena. V zvezi z navedenim se je organ zavezal, da bo Pooblaščencu posredoval poročila, ki izkazujejo namensko porabo sredstev in ki jih je moral organ posredovati na Ministrstvo za okolje in prostor z namenom prejetja omenjenih elementarnih sredstev.
Organ je ob koncu ponovno poudaril, da sredstva (ne humanitarna in ne elementarna) niso bila porabljena nenamensko, zaradi česar je bila prosilčeva zahteva zavrnjena. Prosilec je namreč izrecno zahteval dokumente, ki izkazujejo nenamensko porabo sredstev.
Pooblaščenec je dne 8. 3. 2010 od organa prejel dokumente, ki predstavljajo pogodbe, poročila, zahtevke in vplačila elementarnih sredstev, kot je to bilo dogovorjeno na ogledu in camera dne 1. 3. 2010.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
V konkretnem primeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki izkazujejo nenamensko porabo sredstev, in o katerih je, po mnenju prosilca, govoril župan na 27. seji občinskega sveta Občine Vojnik. Iz navedenega izhaja, da bi informacije, ki jih zahteva prosilec, lahko izkazovale porabo občinskih sredstev, kar nedvomno spada v delovno področje organa.
3. Obstoj informacije javnega značaja v konkretnem primeru
Pooblaščenec v tej točki uvodoma pojasnjuje, da je bilo v predmetni zadevi najprej treba ugotoviti, ali se informacije, ki jih zahteva prosilec, nahajajo v materializirani obliki oziroma ali organ z zahtevanimi informacijami sploh razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da se prosilčeva zahteva v celoti nanaša na prosilčevo razumevanje izjave župana, ki jo je le-ta podal na 27. seji občinskega sveta, ki je potekala dne 10. 11. 2009. Pooblaščenec je zato od organa pridobil zvočni posnetek predmetne seje in je posnetek poslušal v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca, to je v delu, kjer je župan, po navedbah prosilca, izjavil, da so »mokra« sredstva pokrivala tudi »suhe« objekte, iz česar po navedbah prosilca, izhaja nenamenska poraba humanitarnih sredstev s strani organa.
Ker se zahteva prosilca nanaša prav na dotično izjavo župana, je Pooblaščenec na ogledu in camera županu izrecno zastavil vprašanje, kaj je bilo mišljeno z izrazom »mokra sredstva« oz. »suhi objekti«. V zvezi z navedenim je župan Pooblaščencu podal svojo razlago predmetne izjave, saj naj bi prosilec njegovo izjavo, po zagotovilu župana, povsem napačno interpretiral. Župan je Pooblaščencu pojasnil, da so bila kot »mokra« sredstva mišljena tista, s katerimi je organ financiral projekte ob reki Hudinji, ki so bili izvedeni neposredno zaradi poplave. Bilo pa je tudi nekaj projektov, katerih izvedba je bila potrebna prav zaradi posrednih posledic poplav, torej projektov, ki so bili potrebni zaradi sanacije posledic plazov, kar je župan poimenoval »suhi objekti«.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da ne more in tudi ne sme interpretirati same izjave župana iz predmetne seje, vendar ob tem dodaja, da se mu županova razlaga glede »mokrih« in »suhih« objektov zdi povsem logična. Pooblaščenec je namreč predmetni posnetek poslušal tudi sam, pri tem pa ugotovil, da predmetna izjava župana nikakor izrecno ne nakazuje na dejstvo, ki ga navaja prosilec, in sicer, da so bila sredstva organa porabljena nenamensko. Po mnenju Pooblaščenca je župan želel poudariti, da je organ od države prejel sredstva tako za projekte, katerih izvedba je bila potrebna zaradi škodnih posledic same poplave, kot tudi za izvedbo projektov, ki so predstavljali zaščitne ukrepe v primerih plazov, ki so nastali kot posledica poplav, ali drugače, organ je na razpise kandidiral tudi s projekti, ki niso nastali zgolj in samo kot stroga posledica poplave, pač pa tudi s projekti, ki so bili s poplavo samo posredno povezani (župan kot primer navaja plazove).
Nadalje je Pooblaščenec dne 8. 3. 2010 prejel tudi dodatno dokumentacijo organa, ki izkazuje njegovo transparentno delovanje. Pooblaščenec sicer ni pristojen za nadzor nad porabo sredstev organa, je pa iz posredovane dokumentacije povsem jasno razvidno, da je organ s strani države prejel sredstva tako za financiranje škode zaradi neposrednih posledic poplave, kot tudi za izvedbo interventnih zaščitnih ukrepov na objektih v primerih plazenja tal in nanosov, ki so nastali kot posledica neurja s poplavo. Po pregledu posredovane dokumentacije tako Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da le-ta v ničemer ne nasprotuje obširni razlagi organa, v zvezi s predmetno zadevo, kot jo je organ Pooblaščencu podal na ogledu in camera.
Glede na, po mnenju Pooblaščenca, povsem logično razlago župana glede njegove izjave na 27. seji občinskega sveta, v povezavi z dodatnimi pojasnili organa glede porabe humanitarnih sredstev in sredstev elementarja, in z ozirom na dejstvo, da tudi iz s strani organa posredovane dodatne dokumentacije izhaja, da je organ prejel sredstva tako za izvedbo projektov zaradi posledice poplav (»mokri objekti«), kot tudi zaradi škodnih posledic plazov (»suhi objekti«), ter upoštevajoč dejstvo, da Pooblaščenec tudi po poslušanju spornega zvočnega posnetka ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, ki bi izkazovali nenamensko porabo sredstev, pri organu ne obstajajo.
Pooblaščenec pa ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v podrobno presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali bi organ navedene informacije moral imeti. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca (t.j. dokumenti, iz katerih je razvidna nenamenska poraba sredstev organa), in ugotavlja, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, ki je po 4. členu ZDIJZ eden izmed temeljnih treh pogojev, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja.
4. Zaključek
Ker organ z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilca, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik št. 090-0012-2009/2 (7) z dne 20. 11. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Celju, Trg celjskih knezov 10, 3000 Celje. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka