Prosilec - Srednja ekonomska šola Maribor
+ -Številka: 090-175/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-175/2009
Datum: 21. 12. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 3. 2008, zoper molk Srednje ekonomske šola Maribor, Trg Borisa Kidriča 3, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Zahteva prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, se zavrne.
2. Zahtevi prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, se delno ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo izpisa dokumenta Uprave Republike Slovenije za javna plačila z naslovom »Zbirni nalog za prenos« z dne 8. 1. 2008, iz katerega je razvidna uskladitev in dopolnitev števila izplačanih dnevnic za …., pri čemer je dolžan prekriti sedež in številko računa prejemnika. V preostalem delu se zahteva prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, zavrne.
3. Zahtevi prosilca, št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007, se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo naloga za službeno potovanje, št. 294/07 z dne 15. 10. 2007, z obračunom potnih stroškov in naloga za službeno potovanje, št. 297/07 z dne 18. 10. 2007, z obračunom potnih stroškov, pri čemer je na vsakem dokumentu dolžan prekriti naslov osebe, ki ji je namenjen nalog za službeno potovanje, in prebivališče osebe, ki predlaga obračun potnih stroškov.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, na katero je organ odgovoril z dopisom, št. 1-2/2008 z dne 30. 1. 2008, zahtevo, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, na katero je organ odgovoril z dopisom, št. 1-2/2008 z dne 30. 1. 2008, in zahtevo, št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007, na katero je organ odgovoril z dopisom, št. 1-2/2008 z dne 30. 1. 2008. Ker je prosilec menil, da mu organ z navedenimi dopisi ni posredoval vseh zahtevanih informacij javnega značaja, je dne 8. 3. 2008 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka, na podlagi katere je Pooblaščenec poslal organu dopis, št. 0900-116/2008/4 z dne 5. 6. 2008, s katerim je organ pozval, da Pooblaščencu sporoči, zakaj ni izdal odločbe glede dokumentov, ki jih, kot izhaja iz pritožbenih navedb prosilca, prosilcu ni posredoval. Pooblaščenec je v navedenem dopisu pojasnil, da iz navedb prosilca izhaja, da mu organ v zvezi z zahtevo, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, še ni posredoval naslednjih dokumentov:
- izjave šole o izpolnjevanju materialnih pogojev za izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake za leto 2004, 2005, 2006 in 2007 (dopisu je po navedbah prosilca organ priložil le Izjavo o prilagojenosti in dostopnosti šole za težje in težko gibalno ovirane dijake z datumom 10. 9. 2007 – za šolsko leto 2007/08, kar pa po mnenju prosilca ni predmet zahteve);
- izjave oziroma dokazila o nabavi opreme glede potrebnih prilagoditev pri izvajanju pouka, ki jih je šola bila dolžna zagotoviti dijakom skladno z njihovimi odločbami v obdobju 2004 do 21. 6. 2007; za to obdobje prosilec zahteva, da organ priloži tudi seznam zahtevanih prilagoditev za posamezne dijake iz njihovih odločb (fotokopije dela odločb v obsegu potrebnih prilagoditev brez navedb imen in priimkov dijakov ter njihovih diagnoz) in izjavo oziroma dokumentacijo šole o tem, ali je za to obdobje zahtevane prilagoditve dijakom tudi zares zagotovila.
Nadalje je Pooblaščenec v navedenem dopisu pojasnil, da iz navedb prosilca izhaja, da mu organ v zvezi z zahtevo, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, še ni posredoval naslednjih dokumentov:
- podatka o številu vseh dijakov, ki so se udeležili ekskurzije;
- števila dijakov na posameznem avtobusu po dnevih odhoda (po navedbah prosilca iz seznamov, ki jih je organ že posredoval prosilcu, ni moč razbrati natančnega števila dijakov);
- jasnega seznama spremljevalcev za nedeljo 25. 2. 2007, iz katerega bo moč prebrati ime in priimek prvega spremljevalca; točen seznam vseh spremljevalcev po posameznih avtobusih (po navedbah prosilca na seznamu ni ……);
- navedbe št. naloga za službeno potovanje v tujino pri posameznem spremljevalcu;
- uskladitve in dopolnitve števila izplačanih dnevnic za posameznega spremljevalca glede na tretjo alinejo.
V nadaljevanju navedenega dopisa je Pooblaščenec pojasnil, da iz navedb prosilca izhaja, da mu organ v zvezi z zahtevo, št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007, še ni posredoval naslednjih dokumentov:
- podatka o višini dnevnice za potni nalog 294/07;
- potnega naloga 297/07, navedenega v tabeli Višina dnevnic po naslednjih potnih nalogih.
Organ je odgovoril z dopisom, št. 1263-2/2008 z dne 12. 6. 2008, v katerem je pojasnil, da prosilcu že skoraj leto dni odgovarja na vse njegove zahteve. Prosilec je tako prejel podatke o številu vseh dijakov,
ki so se udeležili ekskurzije, razdeljeno po posameznih avtobusih. Prav tako je prosilec prejel seznam spremljevalcev, saj sam v pritožbi ugotavlja, da na seznamu ni …., kar je lahko ugotovil le iz poslanih seznamov, ali pa se je te okoliščine spomnil, saj je bil na ekskurziji udeležen. Prav
zaradi njegove zahteve so bili seznami spremljevalcev pripravljeni po posameznih avtobusih, ……. pa nista bila na avtobusih, temveč sta kot spremljevalca čakala na Poljskem na prihod dijakov. Prav tako so bile izpolnjene druge zahteve iz nadaljevanja dopisa Pooblaščenca, razen zahteve po izjavi šole o izpolnjevanju materialnih pogojev za izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake v šolskih letih 2004-2007 ter izjave oziroma dokazila o nabavi opreme glede potrebnih prilagoditev pri izvajanju pouka za isto obdobje. Organ namreč nikoli ni pridobil dokazil o izpolnjevanju materialnih pogojev za izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake, posamezni dijaki, ki so bili gibalno ovirani, so se udeleževali pouka z vedenjem in v soglasju z Ministrstvom za šolstvo in šport. Zaradi te okoliščine in načrtovane celovite obnove organa, ki se je dejansko zgodila v letih 2006 in 2007, tudi ni bila nabavljena nikakršna oprema v zvezi z poukom gibalno oviranih dijakov. V prilogi dopisa je organ Pooblaščencu posredoval vse informacije, ki so bile prosilcu že posredovane in iz katerih se po mnenju organa da razbrati, da je prosilec prejel tudi tiste informacije, ki jih navaja v pritožbi zaradi molka, razen že opisanih izjav o izpolnjevanju materialnih pogojev in nabave opreme.
Pooblaščenec je upoštevaje navedbe organa prosilcu poslal dopis, št. 0900-116/2008/6 z dne 17. 9. 2008, s katerim je prosilca pozval, da mu sporoči, ali še vedno vztraja pri pritožbi zaradi molka organa. Prosilec je v dopisu z dne 23. 9. 2008 pojasnil, da v celoti vztraja pri pritožbi z dne 8. 3. 2008.
Pooblaščenec je po preučitvi pritožbenih navedb prosilca, navedb organa in posredovane dokumentacije na organ naslovil dopis, št. 0900-116/2008/8 z dne 15. 1. 2009, v katerem je pojasnil, da organ vedno ni odločil o zahtevah prosilca, s katerimi prosilec zahteva dostop do naslednjih dokumentov:
- izjava šole o izpolnjevanju materialnih pogojev za izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake za leto 2004, 2005, 2006 in 2007;
- izjava oziroma dokazila o nabavi opreme glede potrebnih prilagoditev pri izvajanju pouka, ki jih je šola bila dolžna zagotoviti dijakom skladno z njihovimi odločbami v obdobju 2004 do 21. 6. 2007; za to obdobje prosilec zahteva, da priložite tudi seznam zahtevanih prilagoditev za posamezne dijake iz njihovih odločb (fotokopije dela odločb v obsegu potrebnih prilagoditev brez navedb imen in priimkov dijakov ter njihovih diagnoz) in izjava oziroma dokumentacija šole o tem, ali je za to obdobje zahtevane prilagoditve dijakom tudi zares zagotovila;
- navedba št. naloga za službeno potovanje v tujino dne 25. 2. 2007 pri posameznem spremljevalcu;
- uskladitev in dopolnitev števila izplačanih dnevnic za posameznega spremljevalca za službeno potovanje v tujino dne 25. 2. 2007;
- podatek o višini dnevnice za potni nalog 294/07;
- kopija potnega naloga 297/07, navedenega v tabeli Višina dnevnic po naslednjih potnih nalogih.
Pooblaščenec je pozval organ, da mu sporoči, zakaj odločbe glede navedenih dokumentov ni izdal pravočasno ali pa o zahtevah odloči v skladu z ZDIJZ in Pooblaščencu to sporoči.
Organ je na dopis Pooblaščenca odgovoril z dopisom, št. 98-2/2009 z dne 20. 1. 2009, v katerem je pojasnil, da je prosilcu vse podatke, ki jih v navaja Pooblaščenec v dopisu, posredoval dne 30. 1. 2008, z izjemo podatkov o potnih nalogih 294/07 in 297/07, ki so bili poslani kasneje s pojasnilom, da gre za isti potni nalog, vendar je v dopisu, ki mu je bil poslan, prišlo do pomotoma zapisane številke 297/07 (ta potni nalog ne obstaja). V zvezi z zahtevanimi podatki je organ Pooblaščencu z dopisom št. 1263-2/2008 poslal vse dokumente, med njimi tudi sedaj zahtevane, ki so bili prosilcu posredovani. Organ je opozoril, da je Pooblaščenec v zvezi s tem najprej izdal sklep št. 021-7/2008/1 in 021-55/2008/2 z dne 10. 9. 2008, v katerem je Pooblaščenec oba postopka združil in nato dne 15. 9. 2008 pod št. 021-7/2008/2 in 021-55/2008/3 z odločbo kot neutemeljeni zavrnili obe pritožbi. Odločbo, št. 230-2/2008 z dne 12. 2. 2008, pa je Pooblaščenec opredelil kot nično. Organ je še zapisal, da iz navedenega izhaja, da je organ vsem zahtevam prosilca ugodil in da je tudi Pooblaščenec s
pravnomočno odločbo postopek končal z zavrnitvijo pritožb. Prav glede na odločbo Pooblaščenca je
organ štel postopek po pritožbah prosilca z dne 29. 12. 2007 in z dne 30. 1. 2008 za zaključen. Organ je Pooblaščencu poslal še dopis, št. 98-3/2009 z dne 11. 2. 2009, v katerem je poudaril, da je dne 20. 1. 2009 Pooblaščencu že posredoval svoje stališče in ga seznanil, da je vse zahtevane listine, ki jih je zahteval prosilec, posredoval v dneh, kot je to opredeljeno. V dokazilo je organ te listine ponovno poslal Pooblaščencu, čeprav jih je poslal že v juniju 2008, skupaj z vsemi drugimi dokumenti. Organ je pojasnil, da se mu zdi zahteva z dne 15. 1. 2009 pod št. 0900-116/2008/8 v nasprotju z odločbami Pooblaščenca, saj je bil postopek s pravnomočnima in dokončnima odločbama zaključen. Tako je Pooblaščenec s pravnomočno in dokončno odločbo št. 021-7-2008/2 in 021-55/2008/3 z dne 15. 9. 2008 zavrnil pritožbe prosilca, z odločbo, št. 230-2/2008 z dne 12. 2. 2008, pa je po navedbah organa, Pooblaščenec zahtevo prosilca opredelil kot nično. Obe odločbi vsebujeta pravni pouk o možnosti vložitve tožbe v upravnem postopku in sta bili prosilcu vročeni, prosilec pa tožb zoper odločbe Pooblaščenca ni vložil. Po prejemu odločbe Pooblaščenca z dne 15. 9. 2008 organ od prosilca ni prejel nikakršne nove zahteve za posredovanje podatkov in tako organ ponovno ocenjuje, da je zadeva pravnomočno in dokončno zaključena. Organ je še pojasnil, da pravnomočno in dokončno zaključen postopek pomeni, da je ne glede na pravilnost ali morebitne pomanjkljivosti postopek končan in se ne more pričeti znova oziroma se po pravnomočnosti in dokončnosti dopolnjevati ali spreminjati. Na koncu dopisa je organ navedel, da glede na dejstva, da je organ prosilcu podatke, ki jih Pooblaščenec navaja v dopisu z dne 15. 1. 2009, že posredoval, kot je razvidno iz dokumentacije, s katero Pooblaščenec razpolaga, organ ponovnih podatkov ni poslal. Poleg celotne dokumentacije, ki je bila Pooblaščencu že posredovana, in se organ nanjo v celoti sklicuje, je organ Pooblaščencu v prilogi dopisa poslal še:
- dopis Ministrstva za šolstvo in šport, št. 6035-4/2007 z dne 31. 8. 2007, Zadeva: Mreža šol, ki so prilagojene za gibalno ovirane dijake;
- izjavo o prilagojenosti in dostopnosti šole za težje in težko gibalno ovirane dijake z dne 10. 9. 2007;
- prošnjo za nabavo pohištva za dijake s posebnimi potrebami z dne 20. 10. 2004;
- odgovor Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, št. 405-78/2004 z dne 24. 11. 2004;
- dopis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport z dne 11. 2. 2004, Zadeva: Zagotovitev materialnih pogojev za integracijo otrok s posebnimi potrebami v redne šole v Republiki Sloveniji;
- navedbe treh številk nalogov za službeno potovanje v tujini dne 25. 2. 2007;
- uskladitev izplačanih dnevnic za posameznika (…) z dne 8. 1. 2007;
- nalog za službeno potovanje št. 294/07 z dne 15. 10. 2007 z obračunom potnih stroškov;
- nalog za službeno potovanje št. 297/07 z dne 18. 10. 2007 z obračunom potnih stroškov.
Pooblaščenec je na podlagi dopisov organa ugotovil, da razlogi za zamudo pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja niso utemeljeni, zato je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP prevzel zadevo v odločanje.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Ker se organ sklicuje na to, da je bilo o zahtevah prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007 in št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007, že dokončno in pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca, št. 021-7/2008/2 in 021-55/2008/3 z dne 15. 9. 2008, Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je Pooblaščenec v navedeni odločbi odločal o zahtevi prosilca z dne 9. 10. 2007, v kateri je od organa zahteval podatke o izplačilih dnevnic za službena potovanja v tujino po letih 2003, 2004, 2005, 2006 in 2007 skupno in po posameznih državah, kopije 1. strani nalogov za službena potovanja tako, da so osebni podatki prekriti, zapisnik konference z dne 21. 6. 2007 in seznam prisotnih na konferenci. V odločbi Pooblaščenca, št. 021-7/2008/2 in 021-55/2008/3 z dne 15. 9. 2008, je bilo odločeno tudi o zahtevi prosilca z dne 9. 11. 2007, s katero je prosilec od organa zahteval fotokopijo svojega zahtevka za posredovanje informacij javnega značaja z dne 9. 10. 2007. Tako iz datumov zahtev (9. 10. 2007 ter 9. 11. 2007 v postopku, v okviru katerega je bila izdana odločba, št. 021-7/2008/2 in 021-55/2008/3 z dne 15. 9. 2008, in 31. 12. 2007 ter 29. 12. 2007 v postopku v zadevi, ki je predmet te odločbe) kot tudi iz vsebine le-teh je jasno razvidno, da gre za različne zahteve, ki so bile podlaga za sprožitev in vodenje dveh različnih postopkov, zato je naloga organa, da v obeh postopkih odloča skladno z določbami ZDIJZ in ZUP. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da argument organa, iz katerega izhaja, da je bilo o zahtevah, ki so predmet tega postopka, že dokončno in pravnomočno odločeno, zaradi česar ni dolžan odločati o zahtevah prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007 in št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007, ne zdrži pravne presoje. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da tudi dejstvo, da je prosilec vsebino zahteve z dne 9. 10. 2007 delno ponovil tudi v zahtevi, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, ne sme imeti za posledico molka organa, temveč je organ tud v tem delu dolžan zahtevo prosilca obravnavati v skladu z določbami ZUP in ZDIJZ. To pa pomeni, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati iste informacije javnega značaja, saj zato nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi predhodni zahtevi za dostop že ugodeno. Zaradi tega lahko organ takrat, ko prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je prosilcu že poslal oziroma glede katere je seznanjen, da jo je prosilec že prejel od drugega organa, takšno zahtevo zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ne le zavrne. Nikakor pa ni sprejemljivo, da organ v primeru ponovljene zahteve molči.
Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistven odgovor na vprašanje, ali je prosilec že pridobil zahtevane dokumente. Prosilec praviloma pri takšni zahtevi ne more več imeti pravovarstvenega interesa (prim. Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, komentar k 156., 161. in 162. členu), da bi tudi v ponovljeni zahtevi dobil isti dokument. Prosilec zato v primeru, če je zahtevane dokumente že prejel, ne uživa pravnega varstva in s pritožbo v tem delu ne more uspeti. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju obrazložitve te odločbe ustrezno upošteval tudi vsa opozorila organa, ki se nanašajo na dejstvo, da prosilec z določenimi dokumenti že razpolaga.
2. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Organ v obravnavanem primeru je javni zavod, zato nedvomno sodi v krog organov, ki so zavezani posredovati informacije javnega značaja. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Pooblaščenec ugotavlja, da vsi zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, ker se nanašajo na izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake, na izvedbo ekskurzije in na del finančnega poslovanja organa. V nadaljevanju je bilo potrebno najprej ugotoviti, s katerimi izmed zahtevanih dokumentov organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, to je, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in ali prosilec morda z zahtevanimi dokumenti že razpolaga.
3. Dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007
Na podlagi pridobljene dokumentacije ter navedb prosilca in organa Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007. Pooblaščenec namreč ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga:
- z izjavo šole o izpolnjevanju materialnih pogojev za izvajanje pouka za gibalno ovirane dijake za leto 2004, 2005, 2006 in 2007;
- z izjavo oziroma dokazilom o nabavi opreme glede potrebnih prilagoditev pri izvajanju pouka, ki jih je šola bila dolžna zagotoviti dijakom skladno z njihovimi odločbami v obdobju 2004 do 21. 6. 2007;
- s seznamom zahtevanih prilagoditev za posamezne dijake iz njihovih odločb (fotokopije dela odločb v obsegu potrebnih prilagoditev brez navedb imen in priimkov dijakov ter njihovih diagnoz) in z izjavo oziroma dokumentacijo šole o tem, ali je za to obdobje zahtevane prilagoditve dijakom tudi zares zagotovila.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevanega dokumenta, je zlasti dejstvo, da iz dopisa organa, št. 1263-2/2008 z dne 12. 6. 2008, izhaja, da s takšnimi dokumenti, kot jih zahteva prosilec v zahtevi, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, ne razpolaga. Pooblaščenec ugotavlja, da ne obstaja nikakršen dvom v resničnost navedb organa v konkretni zadevi, ker je iz ravnanj prvostopenjskega organa (npr. ko je prosilcu kot prilogo dopisa, št. 1-2/2008 z dne 30. 1. 2008, posredoval Izjavo o prilagojenosti in dostopnosti šole za težje in težko gibalno ovirane dijake z datumom 10. 9. 2007 – za šolsko leto 2007/08, kar pa po mnenju prosilca ni predmet zahteve) razvidno, da je prosilcu želel posredovati zahtevane informacije javnega značaja, vendar pa to ni bilo v njegovi moči, ker natanko takšni dokumenti, ki so bili predmet prosilčeve zahteve, ne obstajajo. Ne glede na to je treba opozoriti, da organ, zavezan po ZDIJZ, z ravnanjem, ko ne postopa v skladu z zakonitimi pristojnostmi, ne deluje v luči transparentnosti, še zlasti, če ima njegova pasivnost za posledico, da prosilcem niso dostopne informacije, ki sicer predstavljajo informacije javnega značaja. Organi se z opustitvijo dolžnega ravnanja namreč ne smejo izmikati obveznostim, ki jim jih nalaga ZDIJZ.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da o pridobi katerokoli izmed izjav, dokazil oziroma seznamov, ki jih zahteva prosilec v zahtevi, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z izjavami, dokazili oziroma seznami, ki so predmet zahteve prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način izvrševal naloge, ki jih ima na področju dela z gibalno oviranimi dijaki. Vendar pa iz navedb organa izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar organu vsekakor ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, ni mogoče ugoditi.
Pooblaščenec je torej na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
4. Dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007
Iz dokumentacije, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu v zvezi z zahtevo prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, izhaja, da je organ prosilcu že posredoval naslednje dokumente, ki vsebujejo nekatere podatke, ki so predmet navedene zahteve prosilca:
a. kot prilogo dopisa, št. 1-2/2008 z dne 30. 1. 2008, je organ prosilcu posredoval dokumente, iz katerih je razvidno število vseh dijakov, ki so se udeležili ekskurzije, število dijakov na posameznem avtobusu po dnevih odhoda, seznam spremljevalcev za nedeljo 25. 2. 2007 in seznam vseh spremljevalcev po posameznih avtobusih:
- razpored avtobusov Auschwitz, sobota 24. 2.;
- razpored avtobusov Auschwitz, nedelja 25. 2.;
- razpored avtobusov Auschwitz, ponedeljek 26. 2.;
- razpored avtobusov Auschwitz, torek 27. 2.;
- razpored avtobusov Auschwitz, sreda 28. 2.;
b. kot prilogo dopisa, št. 2192-3/2007 z dne 11. 12. 2007, je organ prosilcu posredoval dokumente, iz katerih so razvidne številke nalogov za službeno potovanje v tujino za posamezne spremljevalce:
- 18 nalogov za službeno potovanje - za strokovno ekskurzijo v Krakow – Auschwitz št. 34/07, št. 35/07, št. 37/07, št. 38/07, št. 39/07, št. 40/07, št. 41/07, št. 42/07, št. 43/07, št. 44/07, št. 45/07, št. 46/07, št. 47/07, št. 48/07, št. 49/07, št. 50/07, št. 51/07 in št. 58/07.
V postopku odločanja o zahtevi prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, je bistvenega pomena dejstvo, da je prosilec v prejšnjem odstavku navedene dokumente že prejel, torej z njimi že razpolaga. Upoštevaje pojasnila iz 1. točke obrazložitve te odločbe Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prosilec pridobil pravico s tem, da je bilo njegovi zahtevi že ugodeno, ko mu je organ navedene dokumente posredoval, zato glede teh dokumentov prosilec nima več pravovarstvenega interesa in s pritožbo v tem delu ne more uspeti.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni našel razumnega razloga za dvom glede dejstva, da organ v zvezi z zahtevo prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, razpolaga samo z dokumenti, ki jih je prosilcu že posredoval. Vendar pa zahteva prosilca, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, temelji na prepričanju, da poleg že posredovanih dokumentov obstajajo tudi takšni, iz katerih bi bilo mogoče razbrati natančno število dijakov in spremljevalcev po posameznih avtobusih, ime in priimek prvega spremljevalca za nedeljo 25. 2. 2007 in številke naloga za službeno potovanje v tujino pri posameznem spremljevalcu iz seznama (na seznamu je namreč 20 spremljevalcev, organ pa je prosilcu posredoval le 18 nalogov za službeno potovanje). Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da se strinja z ugotovitvijo prosilca, da razporedi avtobusov niso izdelani na način, ki bi omogočal seznanitev z natančnim številom dijakov in spremljevalcev po posameznih avtobusih, saj so nekateri posamezniki prečrtani, nekateri so nečitljivo pripisani ipd. Kljub vsemu pa takšen način izdelave razporedov avtobusov ni razlog, ki bi Pooblaščenca vodil k zaključku, da organ razpolaga tudi z drugimi, bolj preglednimi seznami avtobusov. Ravno tako Pooblaščenec meni, da je prosilec povsem upravičeno pričakoval, da organ, upoštevaje število spremljevalcev, ki je razvidno iz razporedov avtobusov, razpolaga z večjim številom nalogov za službena potovanja, kot jih je prosilcu posredoval, in posledično tudi z več številkami nalogov za službena potovanja, saj je organ dolžan pregledno voditi svoje finančno poslovanje. Vendar organ takšnih dokazil Pooblaščencu ni predložil, ker z njimi ne razpolaga. Na tem mestu Pooblaščenec ponovno poudarja, kot je obširneje pojasnjeno že v prejšnji točki obrazložitve te odločbe, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo in da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pripravi sezname avtobusov, iz katerih bi bili jasno razvidni vsi podatki, ki jih zahteva prosilec v zahtevi, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007.
Pooblaščenec ponovno poudarja tudi, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga s seznami avtobusov, iz katerih bi bili razvidni vsi podatki, ki jih zahteva prosilec v zahtevi, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007. Prosilec je povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi na pregleden način pripravil razporede avtobusov. Vendar pa iz navedb organa izhaja, da z dokazilom o takšnem ravnanju v obravnavanem primeru ne razpolaga, kar organu vsekakor ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da poleg prosilcu že posredovanih dokumentov, ne obstajajo nobeni drugi dokumenti, ki bi vsebovali podatke, zahtevane v obravnavani zahtevi, zato organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca, št. Z 7/23/2007 z dne 31. 12. 2007, v delu, ki se nanaša na natančno število dijakov in spremljevalcev po posameznih avtobusih, na ime in priimek prvega spremljevalca za nedeljo 25. 2. 2007 in na številke naloga za službeno potovanje v tujino pri vseh spremljevalcih iz seznama, ni mogoče ugoditi.
Pooblaščenec pa je po pregledu vse dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, ugotovil, da med slednjo ni dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je organ prosilcu posredoval dokument, ki po navedbah organa predstavlja dokument, ki ga je prosilec zahteval v zadnji alineji zahteve, št. Z 4-20/2007 z dne 29. 12. 2007, in sicer je to izpis dokumenta Uprave Republike Slovenije za javna plačila z naslovom »Zbirni nalog za prenos« z dne 8. 1. 2008, iz katerega je razvidna uskladitev in dopolnitev števila izplačanih dnevnic za ….. Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da organ z navedenim dokumentom razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, ker ga je organ Pooblaščencu poslal kot prilogo dopisa, št. 98-3/2009 z dne 11. 2. 2009. Kot izhaja že iz 2. točke obrazložitve te odločbe, ta dokument nedvomno sodi v delovno področje organa. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvirajo iz delovnega področja organa, zato obravnavani dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Če so zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določenih izjem. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ.
Ob vpogledu v zahtevani dokument je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje osebne podatke posameznika, na katerega se nanaša, zato je v nadaljevanju presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec ugotavlja, da so v obravnavanem dokumentu osebni podatki v smislu 6. člena ZVOP-1 ime, sedež in številka računa prejemnika. Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje vsebino obravnavanih dokumentov, izjeme iz 1. in iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev. Pooblaščenec pa ugotavlja, da osebni podatki o porabi javnih sredstev oziroma podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (ime, priimek), ki so v obravnavanih dokumentih navedeni v zvezi s porabo javnih sredstev oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, niso varovani osebni podatki. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Na teh podlagah temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru in posledično prosilcu omogočiti dostop do imena in priimka javnega uslužbenca, ki sta v zvezi s porabo javnih sredstev oziroma v zvezi z delovnim razmerjem navedena v obravnavanem dokumentu. Glede ostalih osebnih podatkov (sedež in številka računa prejemnika) v obravnavanem dokumentu Pooblaščenec ugotavlja, da predstavljata varovana osebna podatka, ker za njuno razkritje ni podana pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec po preučitvi vsebine zahtevane informacije tako ugotavlja, da mora organ v obravnavanih dokumentih, uporabiti institut delnega dostopa. Le-ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 76/2005; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
- fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
- zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
Implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, številka T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pooblaščenec je kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilcu omogočen delni dostop do zahtevanih dokumentov ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilca tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov. Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, so del postopka izplačevanja dnevnic, pri katerem velja načelo transparentnosti. Zato delni dostop do obravnavanega dokumenta nedvomno ni brez vrednosti oziroma smisla ne za prosilca, ne za javnost.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Pooblaščenec zaključuje, da je organ do zahtevanega dokumenta prosilcu dolžan omogočiti delni dostop tako, da varovane osebne podatke (sedež in številka računa prejemnika) prekrije, nato pa do vseh preostalih delov zahtevanega dokumenta prosilcu omogoči dostop, kakor izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec v izogib nesporazumom pojasnjuje še, da za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec morebiti že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebuje zahtevani dokument. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme do dostopa do informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam in ne le nasproti prosilcu. Tudi če prosilec z nekaterimi osebnimi podatki (npr. z lastnimi osebnimi podatki) že razpolaga, to ne pomeni, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevanih dokumentih presojati z vidika učinka erga omnes in ne le inter partes.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da le-teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Na koncu Pooblaščenec opozarja še na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ v obravnavanem primeru prosilcu posredovati fotokopije zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec je torej na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
5. Dokumentacija, ki je predmet zahteve prosilca, št. Z 9-25/2007 z dne 31. 12. 2007
Pooblaščenec je po pregledu vse dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ v zvezi z zahtevo prosilca, št. Z 4-25/2007 z dne 31. 12. 2007, ugotovil, da med slednjo ni dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je organ prosilcu posredoval podatek o višini dnevnice za potni nalog 294/07 ali potni nalog 297/07, naveden v tabeli Višina dnevnic po naslednjih potnih nalogih.
Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga in da se le-ti nahajajo v materializirani obliki, ker jih je organ Pooblaščencu poslal kot prilogi dopisa, št. 98-3/2009 z dne 11. 2. 2009, in sicer sta to nalog za službeno potovanje, št. 294/07 z dne 15. 10. 2007, z obračunom potnih stroškov in nalog za službeno potovanje, št. 297/07 z dne 18. 10. 2007, z obračunom potnih stroškov. Kot izhaja že iz 2. točke obrazložitve te odločbe, zahtevana dokumenta nedvomno sodita v delovno področje organa. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahtevana dokumenta obstajata, da organ z njima razpolaga in da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa, zato oba dokumenta izpolnjujeta vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenta, ki ju zahteva prosilec v zahtevi, št. Z 4-25/2007 z dne 31. 12. 2007, predstavljata informacije javnega značaja, je torej presojal še, ali gre pri teh dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa.
Ob vpogledu v zahtevana dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujeta osebne podatke posameznikov, na katere se nanašata, zato je v nadaljevanju presojal, ali je v katerem izmed dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je bolj podrobno razložena že v 4. točki obrazložitve te odločbe.
Upoštevaje vsebino obravnavanih dokumentov, izjeme iz 1. in iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev. Upoštevaje tretji odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi s 1. členom ZJU Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilcu treba omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so v obravnavanih dokumentih navedeni v zvezi s porabo javnih sredstev in z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V obravnavanih dokumentih so to vsi podatki, razen naslovov oseb, ki sta jima naloga za službeno potovanje namenjena, in prebivališči oseb, ki predlagata obračun potnih stroškov. Naslova oseb, ki sta jima namenjena naloga za službeno potovanje, in prebivališči oseb, ki predlagata obračun potnih stroškov, so namreč varovani osebni podatki, ker za njihovo razkritje ni podana pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec po preučitvi vsebine zahtevane informacije tako ugotavlja, da mora organ v obravnavanih dokumentih uporabiti institut delnega dostopa, ki je bolj podrobno pojasnjen v 4. točki obrazložitve te odločbe. V tem delu obrazložitve te odločbe Pooblaščenec le ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa, zato je organ do obeh zahtevanih dokumentov dolžan prosilcu omogočiti delni dostop tako, da varovane osebne podatke (naslova oseb, ki sta jima namenjena naloga za službeno potovanje, in prebivališči oseb, ki predlagata obračun potnih stroškov) prekrije, nato pa do vseh preostalih delov obeh zahtevanih dokumentov prosilcu omogoči dostop, kakor izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij. Na koncu Pooblaščenec pojasnjuje še, da je organ v obravnavanem primeru skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu dolžan posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov.
Pooblaščenec je torej na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka