Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce - Alpski letalski center Lesce
+ -Številka: 090-170/2009/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-170/2009/2
Datum: 28. 1. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, Langusova 56, 4240 Radovljica, ki ga zastopa …, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Alpskega letalskega centra Lesce, Javnega gospodarskega zavoda, Begunjska 10, 4248 Lesce, št. 001-01/2009, z dne 16. 11. 2009 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odpravi 2. (druga) točka izreka izpodbijane odločbe organa št. 001-01/2009, z dne 16. 11. 2009.
2. Zahteva prosilca za dostop do dokumentov, ki izkazujejo »Kolikšen je natančni prihodek JGZ ALC v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini JGZ ALC izvaja Aeroklub ALC Lesce?«, se zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 28. 10. 2009 z odstopom zahteve s strani Pooblaščenca prejel zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval pojasnila oz. kopije dokumentov, v katerih bo možno najti odgovore na sledeča vprašanja:
- Kolikšen je natančni prihodek JGZ ALC v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini JGZ ALC izvaja Aeroklub ALC Lesce?
- Kolikšen je natančen prihodek JGZ ALC v letu 2008 iz naslova organiziranega letenja skupin letalcev iz drugih držav?
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 001-01/2009, z dne 16. 11. 2009, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Prosilec je dne 20. 11. 2009, pri Pooblaščencu vložil pritožbo zoper omenjeno odločbo organa, ki jo je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu ter ga pozval, da kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. V pritožbi prosilec navaja, da je organ v odločbi napačno navedel prosilca ter da se lahko iz navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da organ z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga, sklepa, da odgovori na njegovo zahtevo izhajajo iz dveh dokumentov, ki pa ju organ noče posredovati. Prosilec je torej prepričan, da organ razpolaga z dokumenti v materializirani obliki.
Organ je z dopisom št. 002-01/2009, z dne 30. 11. 2009, pritožbo odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje ter navedel, da je pri navedbi prosilca v izpodbijani odločbi prišlo do napake. Nadalje organ ponovno navaja, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, hkrati pa organ na osnovi predvidevanj, ker je prosilec k pripravi vprašanj pristopil malomarno, ne more posredovati želenih informacij.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Uvodoma
V skladu s prvim odstavkom 212. člena ZUP mora uvod odločbe obsegati ime organa, ki odločbo izdaja, predpis o njegovi pristojnosti, način uvedbe postopka, osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ter na kratko označeno zadevo, za katero gre v postopku. Uvod odločbe je namenjen presoji zakonitosti v pritožbenem postopku v smislu spoštovanja pravil o pristojnosti in zastopanju. V uvodu se zaradi takojšnje informacije navede strankino ime. Če ima stranka zastopnika, se ga navede, ne glede na to, ali je zakoniti zastopnik (ali začasni zastopnik, ko stranka nima opravilne sposobnosti oz. v drugih primerih) ali pooblaščenec (ali skupni predstavnik, ki ga je stranka postavila sama).
223. člen ZUP določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v osebnih imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. O popravi pomote se izda poseben sklep. Uradni zaznamek o popravi se zapiše na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče. Uradni zaznamek podpiše uradna oseba, ki je podpisala sklep o popravi.
Upoštevaje vse navedeno glede pritožbenih navedb prosilca o napačni navedbi stranke v uvodu izpodbijane odločbe Pooblaščenec tako ugotavlja, da gre za očitno pisno pomoto in da navedeno ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, se pa lahko pomota odpravi s sklepom o popravi pomote, ki ga izda organ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti.
2. Ali je organ zavezanec
Pooblaščenec uvodoma presoja, ali je organ zavezanec po ZDIJZ v celoti oziroma v katerem delu.
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, kdo so zavezanci po ZDIJZ, in sicer, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).
Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi najprej pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni gospodarski zavod, ki izvaja gospodarsko javno službo. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb ureja Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO in 127/2006-ZJZP; v nadaljevanju ZGJS). V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZGJS se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (2. člen ZGJS). Organ je javni gospodarski zavod, ustanovljen s strani občine Radovljica z Odlokom o organiziranosti javnega gospodarskega zavoda Alpski letalski center Lesce (glasilo Občine Radovljica, Deželne novice, št. 59/2006; v nadaljevanju Odlok) za upravljanje z letališčem, za opravljanje letaliških storitev in vseh z letalskim pristaniščem povezanih dopolnilnih dejavnosti, in s tem v zvezi opravlja naslednji dejavnosti kot javno službo:
- letališke storitve in vse z letalskim pristaniščem povezane dopolnilne dejavnosti,
- dejavnost letalske šole in razvijanje športnega letalstva v vseh disciplinah (I. točka 6. člena Odloka).
Nadalje lahko organ v skladu z II. točko prvega odstavka 6. člena Odloka opravlja še druge dejavnosti, ki so:
- opravljanje prevozov potnikov in blaga v zračnem prometu,
- dajanje zrakoplovov v najem s posadko ali brez,
- pregledovanje in popravilo letal, drugih zračnih plovil in letalskih motorjev,
- opravljanje propagandnih in reklamnih storitev s pomočjo letal in drugih zračnih plovil,
- fotografiranje iz letal,
- zapraševanje in škropljenje polj,
- gostinska dejavnost,
- opravljanje storitev za turistično promocijo in razvoj turizma na Gorenjskem, gašenje požarov iz zraka.
Ker torej 6. člen Odloka govori o dejavnostih, ki jih organ opravlja kot javno službo in drugih dejavnostih, ki ne sodijo v izvajanje javne službe, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javne službe. Za vse izvajalce javnih služb je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da lahko opravljajo še tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki so v primeru javnih služb izvajalci servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz kroga organov zavezancev po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Podobno je tudi mnenje avtorjev Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 63-64): »V primeru pa, da gre za javni zavod (ali javno podjetje), ki je bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki ni javna služba (torej za neke tržne dejavnosti), se zastavlja vprašanje, ali je takšna oseba zavezanec po zakonu, ker je pač oseba javnega prava. Pooblaščenec meni, da je v takšnih primerih ustrezno stališče, da ne gre za zavezance po zakonu, čeprav gre za osebe javnega prava.«
Letališče Lesce – Bled je javno letališče. Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 10/2007 Skl.US: U-I-280/05-25, 68/2008 Odl.US: U-I-411/06-21, 33/2009 in 109/2009-ZZNSZP-B; v nadaljevanju ZLet – UPB1) v 17. členu opredeljuje pomen izrazov:
- javno letališče je letališče, ki je namenjeno in odprto za zračni promet in javni zračni prevoz (16. točka);
- letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov (20. točka);
- letališka ploščad je del letališča, namenjen za sprejem in odpravo zrakoplovov, potnikov, pošte ali stvari, oskrbovanje zrakoplovov z gorivi in mazivi, parkiranje ali vzdrževanje zrakoplovov (22. točka);
- del letališča so površine na letališču, ki funkcionalno služijo ali so prostorsko namenjene izvajanju dejavnosti obratovanja letališča ali dejavnostim uporabnikov letališča in drugim aktivnostim v zračnem prometu (4. točka);
V skladu z 88. členom ZLet – UPB1 so infrastrukturni objekti, naprave in sredstva na letališčih (letališka infrastruktura):
- vzletno pristajalne in vozne steze;
- ploščadi;
- svetlobni navigacijski objekti, naprave in sredstva ter objekti, naprave in sredstva za nadzor prometa;
- potniški terminali;
- pripomočki za letalski tovor;
- objekti in naprave za zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in parkirišča;
- pomožni objekti, naprave in sredstva, potrebna za obratovanje letališča;
- objekti in naprave za letalska goriva in maziva;
- objekti in naprave varovanja;
- drugi objekti in naprave namenjeni varnemu zračnemu prometu in obratovanju letališča.
Letališka infrastruktura so tudi vsa zemljišča, ki funkcionalno služijo namenski rabi objektov, naprav in sredstev iz prejšnjega odstavka ter zagotavljajo varen zračni promet in varno obratovanje letališča.
Pooblaščenec ugotavlja, da Odlok v I. točki 6. člena široko določa javno službo organa (opravljanje letališke storitve in vse z letalskim pristaniščem povezane dopolnilne dejavnosti ter dejavnost letalske šole in razvijanje športnega letalstva v vseh disciplinah), od katere pa nato v II. točki istega člena taksativno izvzema dejavnosti, ki jih organ ne izvaja kot javno službo. Določba 6. člena Odloka je jasna in organ torej kot javno službo izvaja letališke storitve in vse z letalskim pristaniščem povezane dopolnilne dejavnosti ter dejavnost letalske šole in razvijanje športnega letalstva v vseh disciplinah (te dejavnosti ne opravlja več) brez dejavnosti, naštetih v II. točki 6. člena. Javno službo v konkretnem primeru predstavljajo torej dejavnosti, ki zagotavljajo in omogočajo trajno in nemoteno delovanje javnega letališča, ki je v javnem oz. lokalnem pomenu. Med te dejavnosti pa sodi le upravljanje z letališko infrastrukturo, saj že iz osnovnega namena ustanovitve javnega gospodarskega zavoda izhaja, da se želi zagotoviti izvajanje osnovnih javnih proizvodov in storitev za obratovanje javnega letališča. Zaradi tega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ kot javni gospodarski zavod, zavezan po ZDIJZ le v delu, ko izvaja javno službo, ne pa tudi v delu, ko opravlja tržne dejavnosti, naštete v II. točki 6. člena Odloka, saj je v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju.
Glede na razmejitev dejavnosti, ki jih organ izvaja kot javno službo in tržne dejavnosti in dejstvo, da je organ zavezanec po ZDIJZ samo v okviru izvajanje javne službe, Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni zavezanec po ZDIJZ in torej tudi ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja glede prihodka organa v letu 2008 iz naslova organiziranega letenja skupin letalcev iz drugih držav, saj ne sodijo v izvajanje javne službe. Zahtevane informacije v zvezi s prihodkom organa v letu 2008 iz naslova organiziranega letenja skupin letalcev iz drugih držav se nanašajo celo na opravljanje prevozov potnikov in blaga v zračnem prometu, dajanje zrakoplovov v najem s posadko ali brez, ki so v skladu z II. točko 6. člena Odloka izrecno izvzeti iz izvajanje javne službe in jih organ izvaja kot tržno dejavnost.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca glede prihodka organa v letu 2008 iz naslova organiziranega letenja skupin letalcev iz drugih držav zavrnil iz napačnega razloga in sicer, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker organ z dokumenti ne razpolaga. Tretji odstavek 248. člena ZUP določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Vendar pa je organ tudi v izreku navedel, da se omenjena zahteva prosilca zavrne na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in ker je odločitev o javnopravnem razmerju med organom ter stranko v upravnem postopku izražena v izreku odločbe, ki tudi kot edini del upravne odločbe postane dokončen in pravnomočen, je Pooblaščenec odpravil 2. (drugo) točko izreka izpodbijane odločbe in odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Glede zahteve prosilca po dokumentu, ki izkazuje kolikšen je natančni prihodek JGZ ALC v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini JGZ ALC izvaja Aeroklub ALC Lesce, pa bo Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre pri teh dokumentih za informacijo javnega značaja.
3. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Prosilec je v zahtevi navedel, da zahteva »pojasnilo« oz. dokumente, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. člena ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
3.1 Obstoj informacije javnega značaja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, zato je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
O resničnosti navedb organa oziroma o resničnem neobstoju zahtevanih dokumentov se je Pooblaščenec prepričal na podlagi predpisov, ki urejajo ustanovitev in delovanje organa. Odlok o organiziranosti javnega gospodarskega zavoda Alpski letalski center Lesce (glasilo Občine Radovljica, Deželne novice, št. 59/2006; v nadaljevanju Odlok) v 15. členu določa, da zavod gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi in nepremičninami, ki mu jih v upravljanje daje ustanovitelj. Ustanovitelj zavoda pa je, v skladu s 1. členom Odloka, Občina Radovljica. Prav tako 3. člen Statuta Alpskega letalskega centra Lesce javnega gospodarskega zavoda, ki ga je sprejel Upravni odbor Alpskega letalskega centra Lesce javnega gospodarskega zavoda dne 05. 06. 2007, določa, da so vsa sredstva, s katerimi ALC Lesce upravlja in gospodari, javna sredstva v lasti ustanovitelja Občine Radovljica. Glede na navedeno je organ upravljavec stvarnega premoženja občine in ne lastnik, in dejansko je vse v lasti ustanoviteljice organa. Navedeno pomeni, da dokumenti, ki bi izkazovali, kolikšen je prihodek organa v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini organa izvaja Aeroklub ALC Lesce, ne obstajajo, saj kot že navedeno, je organ le upravljavec stvarnega premoženja občine in ne lastnik.
Pooblaščenec se je o dejanskem stanju prepričal z dokaznimi sredstvi oziroma na način, za katerega je ocenil, da je v konkretni zadevi primeren. Pri tem pa ni ugotovil, da bi se dejansko stanje razlikovalo od tistega, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Tako je Pooblaščenec tudi na podlagi dejstev, ki jih navaja organ v izpodbijani odločbi in dopisu o odstopu pritožbe z dne 30. 11. 2009, ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumentov, ki bi predstavljali zahtevano informacijo. Ker organ z zahtevano informacijo, kolikšen je prihodek organa v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini organa izvaja Aeroklub ALC Lesce, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacije mogoč.
Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost ugotovitve organa o neobstoju dokumentov, ki izkazujejo kolikšen je prihodek organa v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini organa izvaja Aeroklub ALC Lesce, se v konkretnem pritožbenem postopku, zaradi neobstoja zahtevane informacije, niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki vsebujejo informacijo »Kolikšen je natančni prihodek JGZ ALC v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini JGZ ALC izvaja Aeroklub ALC Lesce?«, in so predmet tega pritožbenega postopka, ne obstajajo, organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Pooblaščenec glede pritožbenih navedb prosilca, da se lahko iz navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da organ z »zahtevanima dokumentoma« ne razpolaga, sklepa, da odgovori na njegovo zahtevo izhajajo iz dveh dokumentov, ki pa ju organ noče posredovati, navaja, da so povsem neutemeljene in da je organ uporabil dvojino, ker je odločal o dveh zahtevah prosilca in navedeno nikakor ne kaže na dejstvo, da organ z »dvema« dokumentoma razpolaga.
Glede na navedeno je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odločil o pritožbi prosilca kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Prosilec lahko sproži upravni spor tudi zoper 1. in 3. točko izreka odločbe Alpskega letalskega centra Lesce, Javnega gospodarskega zavoda, Begunjska 10, 4248 Lesce, št. 001-01/2009, z dne 16. 11. 2009. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka