Mobitel d.d. - APEK
+ -Številka: 090-169/2009/2
Kategorije: Ali gre za pravico po ZDIJZ
Številka: 090-169/2009/2
Datum: 17. 12. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mobitela, telekomunikacijske storitve d.d., Vilharjeva 23, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep št. 0901-37/2009-3 z dne 10. 11. 2009 Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. Stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3. 11. 2009 na organ naslovil poziv za objavo odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi opr. št. U 1603/2008. V pozivu je navajal, da ima po njegovem prepričanju poleg pravice, da zahteva dostop do informacij javnega značaja, tudi pravico, da organ informacije o svojem delovanju na svoji spletni strani objavlja popolno in korektno. Objava na spletni strani organa z naslovom »Telekom Slovenije in .... bosta oglobljena, ker nista posredovala podatkov«, v kateri je organ posredoval javnosti le podatke o nepravnomočni odločitvi Upravnega sodišča RS v zadevi U 1073/2008, ne pa tudi o pravnomočni odločitvi v zadevi U 1603/2008, je imela za posledico nepopolno poročanje slovenskih medijev in je v javnosti vzbujala napačno prepričanje, da prosilec v sporih ni uspel. S tem je bila prizadeta prosilčeva pravica do ugleda in dobrega imena. Prosilec nadalje meni, da je objava pravnomočne odločitve potrebna že zato, da se zagotovi cilje delovanja organa, ki so med drugim tudi transparentnost in javnost njegovega delovanja, kakor tudi cilje, ki jih je organ dolžan zasledovati pri dodelitvi radijskih frekvenc. Organ z objavo z dne 3. 11. 2009 z naslovom »Agencija za pošto in elektronske komunikacije zavarovala potrošnike pred neupravičenimi zahtevami Telekoma Slovenije pri ISDN priključkih«, po mnenju prosilca tem zahtevam ni zadostil. Podnaslov »Apek tarča insinuacij Mobitela« nima z naslovom nobene zveze, in je za regulatorni organ očitno neprimeren, očitki pa neutemeljeni. Prosilec je od organa zahteval, da na svoji spletni strani ustrezno objavi tudi, da je prosilec uspel v sporu na način, da je Upravno sodišče RS odpravilo sklep organa št. 38115-39/2008-4 z dne 11. 6. 2008 v 2. točki izreka, s katerim je organ zavrgel predlog prosilca za obnovo postopka, št. 38115-9/2008, ki je bil končan z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc št. 657509 z dne 8. 4. 2008 družbi Tušmobil d.o.o. in v 3. točki izreka, s katerim je zavrnil predlog za povrnitev stroškov postopka ter v tem obsegu vrnil zadevo organu v ponovno odločanje. Prosilec nadalje od organa zahteva, da navede ključne razloge za odločitev sodišča, ki se je med drugim strinjalo s prosilcem, da bi moral organ predmetni javni poziv objaviti na svojih spletnih straneh, organu pa naložilo, da je dolžan pri ponovnem postopku razjasniti in upoštevati okoliščine, ki jih je sodišče opredelilo kot pravno relevantne.
Organ je dne 10. 11. 2009 izdal sklep št. 0901-37/2009-3, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da ima prosilec na podlagi določb ZDIJZ pravico zahtevati, da mu dovoli seznanitev oziroma da mu posreduje določene podatke. Nima pa prosilec v ZDIJZ neposredno varovane pravice od zavezanega organa zahtevati, da na svojih spletnih straneh objavi določeno besedilo, za katerega prosilec meni, da bi moralo biti objavljeno ali pa od organa zahtevati dopolnitev že objavljenih informacij. Te pravice prosilcu po mnenju organa ne daje niti 10. člen ZDIJZ, na katerega se v svoji vlogi sklicuje prosilec. Citirana določba se namreč po mnenju organa nanaša na obveznost organa, da v svetovni splet posreduje sedem taksativno naštetih kategorij informacij, med katere pa besedila oziroma sporočila tretjih oseb ne sodijo. Pa tudi, v kolikor bi bila ta kategorija izrecno zajeta v 10. členu ZDIJZ, iz preostalih zakonskih določb ne izhaja, da bi prosilec objavo informacij po 10. členu ZDIJZ imel pravico kakorkoli uveljavljati pri organu. Organ torej meni, da ZDIJZ prosilcu kot materialni predpis ne daje pravice od organa zahtevati, da bi na svojih spletnih straneh objavil besedilo, kot ga je predlagal vlagatelj v svoji vlogi. Ker torej v konkretnem primeru ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP), prosilčeve zahteve organ ni mogel formalno obravnavati, saj ne gre za upravno zadevo, ki bi bila v pristojnosti organa.
Prosilec je na izdani sklep dne 27. 11. 2009 vložil pritožbo na organ. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep v celoti nezakonit. Navaja, da ZDIJZ v 10. členu določa obveznost posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet, med informacijami, glede katerih je določena obveznost posredovanja v svetovni splet, pa je tudi posredovanje informacij o dejavnosti organa in posredovanje drugih informacij javnega značaja. Pritožnik je mnenja, da v kolikor je organ odločitev in razloge sodišča v sodbi v sporu z dne U 1073/2008 objavil na svoji spletni strani dne 2.11.2008 kot sporočilo za javnost z naslovom »Telekom Slovenije in .... bosta oglobljena, ker nista posredovala podatkov«, jo je očitno štel za informacijo javnega značaja v smislu določbe 10. člena ZDIJZ, potem je dolžan na svoji spletni strani objaviti tudi odločitev in razloge sodišča v sodbi U 1603/2008. Po mnenju prosilca gre za informacijo javnega značaja, saj se odločitev sodišča nanaša na tudi medijsko odmevno dodelitev radijskih frekvenc družbi Tušmobil d.o.o. z odločbo z dne 8. 4. 2008. Organ vodi uradno evidenco operaterjev imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (127. člen ZEKom - UPB2; 7. člen Kataloga), kar dodatno dokazuje, da je potrebno odločitev sodišča, ki je s sodbo odpravilo odločitev organa o zavrženju predloga za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc, šteti za informacijo javnega značaja. Predmet obnove postopka bo tudi odprava odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 8. 4. 2008. Prosilec je prepričan, da 10. člen ZDIJZ določa obveznost organa posredovati informacije javnega značaja v svetovni splet, temu nasproti pa nujno stoji pravica zainteresirane javnosti, da je s takšnimi podatki preko svetovnega spleta seznanjena, v posledici česar je potrebno tudi pritožniku, katerega interes, ugled in dobro ime so bili zgolj z objavo ene odločitve sodišča v isti zadevi prizadeti, priznati pravico, da od organa zahteva izpolnitev njegove obveznosti. V nasprotnem primeru bi bila določba 10. člena brez učinka in smisla. Prosilec meni, da ni nobenega razumnega razloga za to, da ima prizadeti subjekt v primeru objave v medijih pravico zahtevati objavo popravka oz. odgovora, takšna pravica pa mu ne bi bila priznana, kolikor njegove pravice krši javna agencija z objavami na svoji spletni strani. Tako restriktivna razlaga pravice po ZDIJZ, kot jo tolmači organ v izpodbijanem sklepu, nedvomno ni bila namen zakonodajalca pri sprejetju zakona, je prepričan prosilec.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo organa prve stopnje v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. O namenu pravice dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec pojasnjuje, da Ustava RS (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I s spremembami in dopolnitvami; Ustava) v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Gre za človekovo pravico in temeljno svoboščino, ki se uresničuje z določbami ZDIJZ (njegov 5. člen) in namenom, ki ga ZDIJZ zasleduje v svojem 2. členu.
Po 2. členu ZDIJZ je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Organi si morajo za uresničevanje namena tega zakona prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V drugem odstavku 5. člena ZDIJZ je nadalje urejen način na katerega se namen zakona iz 2. člena uresničuje, in sicer, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.
Del namena tega zakona, ki se nanaša na prizadevanje organov za doseganje čim večje obveščenosti javnosti o svojem delovanju, pa ureja 10. člen ZDIJZ, na katerega se sklicuje prosilec. Ta določa dolžnost organov posredovati v svetovni splet v tem členu taksativno navedene informacije javnega značaja. Natančnejšo vsebino teh informacij pa ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami; Uredba).
Navedeno po mnenju Pooblaščenca pomeni, da je primarni namen ZDIJZ omogočiti, da pravne ali fizične osebe pridobijo informacije javnega značaja. Ta namen se uresničuje na način, kot je določen v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ. Med načini uresničevanja te pravice ZDIJZ ne predvideva možnosti, da bi prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko oblikoval tako, da bi zahteval od organa, da zahtevano informacijo javnega značaja objavi na spletu. Pravno varstvo uživa prosilec le, če mu je zavrnjen dostop do informacije javnega značaja na podlagi njegove pisne zahteve, katerega sestavni del je tudi opredelitev načina dostopa do informacije javnega značaja. V 2. točki drugega odstavka 17. člena ZDIJZ med obveznimi sestavinami zahteve določa, da mora zahteva vsebovati navedbo, na kakšen način se želi prosilec seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Tudi tu ZDIJZ ne predvideva možnosti, da bi prosilec lahko zahteval objavo določene informacije javnega značaja na spletu.
Pooblaščenec prosilcu ob koncu pojasnjuje, da v skladu z 32. členom ZDIJZ inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZDIJZ izvaja Ministrstvo za javno upravo. V kolikor meni, da organ svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga 10. člen ZDIJZ ne izpolnjuje, lahko o tem poda prijavo na Ministrstvo za javno upravo.
Pooblaščenec se tako strinja z organom, da zahteva prosilca po dostopu do informacije javnega značaja na način, da bi zahteval njeno objavo na spletu, ni pravica prosilca po ZDIJZ. V ZDIJZ po mnenju Pooblaščenca ni mogoče najti pravne podlage za odločanje o njej. Po mnenju Pooblaščenca gre torej za primer absolutne stvarne nepristojnosti, po kateri stranka zahteva nekaj, kar ji organ glede na načelo zakonitosti sploh ne more priznati z upravno odločbo, saj ne gre za odločanje o upravni zadevi. Za upravno zadevo v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUP namreč gre, kadar organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ker v konkretni zadevi ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke na področju upravnega prava, saj kot je navedeno zgoraj prosilec pravice, na katero se sklicuje po veljavnem ZDIJZ, nima, je po mnenju Pooblaščenca organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel, ker ne gre za upravno zadevo.
2. O stroških prosilca
Prosilec je po pooblaščencu v pritožbi, priglasil naslednje stroške v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 67/2008 – ZodvT):
- sestava pritožbe 397,50 EUR
- DDV na odvetniške storitve 20%.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam zakon ne ureja, napoti na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku. Drugi odstavek 53. člena še določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Drugi odstavek 54. člena še podrobno določa, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Prosilec je torej upravičen imeti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato ta, v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 113. člena ZUP, sam nosi stroške tega postopka.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
3. Sklepno
Pooblaščenec torej ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, kot je pravilen in na zakonu utemeljen tudi sam sklep. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, upoštevaje prvi odstavek 248. člena ZUP odločil, da je pritožbo prosilca potrebno zavrniti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper sklep Agencije za pošto in elektronske telekomunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana, št. št. 0901-37/2009-3 z dne 10. 11. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka