Prosilec - Fakulteta za družbene vede
+ -Številka: 090-164/2009/7
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-164/2009/7
Datum: 23. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 10. 2009, zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik … iz Ljubljane (v nadaljevanju organ) z dne 15. 10. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 30. 10. 2009 se ugodi in se izpodbijana odločba organa z dne 15. 10. 2009 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
- Klavzulo o nostrifikaciji št. 21-53-7/95, pri čemer je organ dolžan na treh mestih v dokumentu prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Odločbo organa z dne 5. 7. 1995, pri čemer je organ dolžan na štirih mestih v dokumentu (v naslovu odločbe, v 1. in 3. točki izreka odločbe ter v odredbi o obveščanju) prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Poročilo Komisije za nostrifikacijo z dne 12. 6. 1995, pri čemer je organ dolžan na treh mestih v dokumentu prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Odločbo o imenovanju komisije za nostrifikacijo magisterija z dne 28. 2. 1995, pri čemer je organ na dveh mestih v dokumentu dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Fotokopijo prve strani ovoja spisa, z označbo: št. 58, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Dopis - Prošnja za nostrifikacijo magisterija z dne 10. 2. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji, naslov stalnega prebivališča in telefonsko številko (v zgornjem levem kotu) ter ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji ter njen lastnoročni podpis (desno spodaj);
- Dokument tuje univerze z naslovom: »Graduate Academic Record« z dne 6. 2. 1994, pri čemer je organ dolžan na 1. strani tega dokumenta prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji ter njen datum rojstva (zgornji levi kot) ter ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji ter njen naslov prebivališča (spodnji desni kot) in enake podatke na 2. strani istega dokumenta;
- Dopis z dne 6. 2. 1996, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji ter ime in priimek druge fizične osebe, ki je navedena v vsebini dopisa;
- Dokument brez naslova in datuma, njegova vsebina pa je enaka vsebini v 3. alineji te točke izreka omenjenega Poročila Komisije za nostrifikacijo, pri čemer je organ na dveh mestih v dokumentu dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Fotokopijo originalnega potrdila o diplomi, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji;
- Prevod diplome z dne 9. 2. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je subjekt konkretnega postopka o nostrifikaciji.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 16. 9. 2009 od prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je prosilec zahteval vpogled v dokumentacijo o nostrifikaciji diplome ge. …………, ki je, po navedbah prosilca, v preteklosti nostrificirala svojo šolsko izobrazbo pri Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za družbene vede.
Organ je dne 15. 10. 2009 o zahtevi prosilca odločil z odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da gre v primeru vpogleda v dokumentacijo o postopku nostrifikacije za vpogled v osebne podatke, ki so z zakonom varovani, zaradi česar zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.
Prosilec je dne 30. 10. 2009 zoper izdano odločbo pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, kamor sodi tudi organ, dolžni omogočiti vpogled v dokumente, iz katerih bo mogoče razbrati in predvsem preveriti pravilnost nostrifikacije diplome za gospo …………... Prosilec je v pritožbi nadalje navedel, da obstajajo indici, da zadeva ni bila korektno speljana.
Organ je po svojem pooblaščencu pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki je pritožbo prejel dne 25. 11. 2009.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-164/2009/3 z dne 26. 11. 2009 pozval, naj mu posreduje celotno dokumentacijo iz zadevnega spisa, skupaj s celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, torej dokumentacijo v zvezi s postopkom nostrifikacije za gospo ……………….
Pooblaščenec je vso zahtevano dokumentacijo prejel dne 8. 12. 2009.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Organ je kot vrsta javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen v Zakonu o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 – UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZViS). Iz 2. člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V teoriji nikakor ni sporno, da je javni visokošolski zavod ena od oblik, s katero se zagotovi izvajanje javne službe. Organ je torej kot član Univerze v Ljubljani izvajalec javne službe in je kot tak v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Prosilec je od organa zahteval vpogled v dokumentacijo o nostrifikaciji diplome konkretne osebe, ki je svojo, v tujini pridobljeno izobrazbo, nostrificirala pri organu. V konkretni zadevi organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij in gre torej za informacije, s katerimi organ razpolaga in se tudi nahajajo v pisni obliki, saj jih je Pooblaščenec od organa tudi prejel. Prav tako po mnenju Pooblaščenca informacije izvirajo iz delovnega področja organa in izpolnjujejo tudi tretji pogoj, ki ga za informacijo javnega značaja zahteva ZDIJZ. Delovno področje organa po ZDIJZ namreč zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je ta pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).
V času uvedbe in poteka postopka o nostrifikaciji, katerega dokumentacijo je zahteval prosilec, je veljal Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Ur. l. SRS, št. 42/72, v nadaljevanju ZNTPS), ki je v 1. členu določal, da lahko državljan SFRJ, ki je v tujini dokončal šolo ali si pridobil doktorat znanosti, zahteva nostrifikacijo spričevala (diplome) te šole oziroma listine, s katero izkazuje doktorat (v nad. besedilu: spričevalo). Z nostrifikacijo se spričevalu tuje šole prizna enakopravnost s spričevalom domače šole enake vrste (2. člen ZNTPS). V nadaljevanju je ZNTPS določal tudi pristojnost organov, ki so odločali o nostrifikaciji različnih stopenj pridobljene izobrazbe. Tako je 4. člen takrat veljavnega ZNTPS določal, da spričevalo končane tuje višje šole nostrificira ustrezna višja šola, če takšne višje šole ni, pa drug visokošolski zavod, ki daje ustrezno visoko izobrazbo. Spričevalo končane tuje fakultete, visoke šole ali umetniške akademije, nostrificira visokošolski zavod, ki daje ustrezno visoko izobrazbo, spričevalo o podiplomskem študiju, končanem v tujini, pa nostrificira ustrezen visokošolski zavod, ki ima organiziran podiplomski študij. Iz navedenih določb je očitno, da je šlo v postopku nostrifikacije izobrazbe za eno izmed zakonsko določenih pristojnosti, ki jih je bil, v skladu s takrat veljavnim področnim zakonom (ZNTPS), dolžan opravljati organ.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da zahtevani dokumenti v zvezi s konkretnim postopkom nostrifikacije izobrazbe obstajajo, da organ z njimi razpolaga in da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa in posledično izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja. V nadaljevanju pa je Pooblaščenec presojal, ali obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ker se je organ v svoji odločbi z dne 15. 10. 2009 skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede podatkov v dokumentih, ki so predmet pritožbe prosilca, podana navedena izjema, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti dejansko vsebujejo tudi nekatere osebne podatke, in sicer ime in priimek osebe, katere izobrazba je predmet nostrifikacijskega postopka, pa tudi njen naslov prebivališča in telefonsko številko, datum rojstva, v enem izmed zahtevanih dokumentov pa je moč zaslediti tudi druge podatke o osebnem življenju osebe, ki je subjekt konkretnega nostrifikacijskega postopka. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da se na enem izmed dokumentov pojavi tudi ime in priimek druge fizične osebe, ki s konkretnim postopkom, kolikor je Pooblaščencu znano, ni povezana.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vseh zgoraj navedenih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
4. Izjema po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec je namreč pri pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da se v zahtevani dokumentaciji pojavljajo tudi imena, priimki in nazivi posameznikov, ki so v konkretnem nostrifikacijskem postopku tako ali drugače sodelovali (npr. zaposleni pri organu, sodni tolmač,…), oziroma so v njem odločali (npr. člani nostrifikacijske komisije, dekan, rektor,..) V zvezi s tem je Pooblaščenec ugotovil, da gre za situacijo, ko je potrebno aplicirati zgoraj navedeno določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v vseh primerih za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Upoštevaje navedeno, v tej točki navedeni podatki, torej podatki oseb, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem nostrifikacijskem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
7. člen ZDIJZ smiselno določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Ker je v konkretnem primeru prosilec, kot način seznanitve, zahteval vpogled v zahtevano dokumentacijo, Pooblaščenec opozarja še na 3. odstavek 21. člena Uredbe, ki določa, da če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena.
Pooblaščenec je, kot je bilo pojasnjeno v 3. točki te odločbe, ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Ti podatki so:
• ime in priimek osebe, na katero se nanaša postopek nostrifikacije,
• ime in priimek druge fizične osebe, ki ni povezana s konkretnim postopkom nostrifikacije,
• naslov prebivališča,
• telefonska številka,
• datum rojstva,
• podatki, o drugih osebnih okoliščinah osebe, na katero se nanaša postopek nostrifikacije.
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom imena in priimka fizičnih oseb, naslova prebivališča, telefonske številke in rojstnega datuma, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev Pooblaščenca v 1. točki te odločbe.
Pooblaščenec pa je nadalje ob pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da v zvezi s prosilčevo zahtevo obstaja tudi dokument - dopis dr. ………… z dne 6. 2. 1995, ki vsebuje večjo količino osebnih podatkov, ki se prepletajo čez celoten dopis, zaradi česar, po mnenju Pooblaščenca, v primeru tega dokumenta izvedba delnega dostopa ni možna. V konkretnem primeru je namreč bistvenega pomena drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu dokumenta ugotovil, da gre pri obravnavanem dokumentu za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč.
Pooblaščenec je tako odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe, in sicer mora organ prosilcu omogočiti delni dostop do vseh dokumentov iz zahtevane dokumentacije, razen do dokumenta, kjer po presoji Pooblaščenca izvedba delnega dostopa ni možna. Pri izvedbi delnega dostopa pa mora organ uporabiti tehniko anonimizacije, s čimer je identifikacija (določenost ali določljivost) posameznika onemogočena.
6. Učinek »erga omnes« v postopku dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec v izogib nesporazumom pojasnjuje še, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je prosilec informacije zahteval prav za določeno osebo in da tako očitno že razpolaga s podatki, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebo, ki je subjekt nostrifikacijskega postopka, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Obravnavani podatki v dokumentaciji po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika po mnenju Pooblaščenca torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. V skladu z zgornjo ugotovitvijo zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). Globe za kršitve določb o varstvu osebnih podatkov so predpisane v členih 91. - 103. ZVOP-1.
7. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
8. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu, glede informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, pa se zahteva prosilca zavrne.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru, Svetozarevska 7, 2000 Maribor, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka