Jure Bračko, novinar POP TV - Ministrstvo za zdravje
+ -Številka: 090-161/2009/15
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Številka: 090-161/2009/15
Datum: 22. 1. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Rosani Lemut Strle (pooblastilo za odločanje št. 100-5/2009/18 z dne 17.8.2009), na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in 28. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Jureta Bračka, novinarja Pop TV, Pro plus d.o.o., Kranjčeva 26, 1521 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 10. 2009, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-16/2009-2 z dne 20. 10. 2009, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Organ je dolžan prosilcu v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v slovenski izvod pogodbe med Glaxo Group Limited, Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije ter Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve z dne 20. 8. 2009 glede dobave cepiva za pandemično gripo, in sicer v naslednje dele pogodbe:
- stran 11. in stran 12., točka 6 – Finančni pogoji,
- stran 13, točka 8 – Varnostna tveganja in odpoklic cepiv,
- stran 13 do stran 15, točka 10 – Jamstva (točke 10.1, 10.2, 10.3, 10.4),
- stran 15 do stran 16, točka 11 – Odgovornost za izdelke in odškodnina (točke 11.1, 11.2, 11.3),
- stran 17, točka 13. 2 – Omejitev odgovornosti,
- stran 22, priloga A, točka 1.1. (Antigenska komponenta) in točka 1.2 (Adjuvantna komponenta),
- stran 26, priloga B, točka 3 (nadomestilo za pripravo) in točka 4 (cene),
- stran 28, točka 8 – Izstavitev računov.
2. V preostalem se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 12. 10. 2009, na podlagi Zakona o medijih in Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, naslovil vlogo za vpogled v pogodbo(e) med organom in farmacevtskimi družbami, ki dobavljajo cepivo proti novi gripi. Pri tem je navedel, da če organ celotne pogodbe ne želi razkriti, želi vpogled v vse podrobnosti, ki niso zaupne narave. Zanimajo ga naslednji podatki:
- S katerimi farmacevtskimi družbami je pogodba sklenjena?
- Kakšni so pogoji s posameznimi družbami/ali so z vsemi enaki?
- Za kaj pri cepivu/cepljenju nosi odgovornost država in za kaj farmacevtske družbe?
Prosilec je navedel, da ga predvsem slednji pogoji zanimajo bolj podrobno.
Organ je dne 20. 10. 2009 izdal odločbo št. 090-16/2009-2, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V njej navaja, da se zahtevi prosilca delno ugodi in se mu omogoči delni vpogled v pogodbo med Glaxo Group Limited, Ministrstvom za zdravje ter Zavodom RS za blagovne rezerve glede dobave cepiva za pandemično gripo, in sicer v točko 1.2 »Zeleni seznam« priloge D, ter točko 1. »Količine« Priloge B pogodbe, v preostalem delu pa se zahteva zavrne. Iz obrazložitve organa med drugim izhaja, da je bila sklenjena ena sama pogodba med organom in farmacevtskimi družbami, ki dobavljajo cepivo proti novi gripi, in sicer pogodba s farmacevtsko družbo Glaxo Group Limited. Glede dela zahtevanih informacij (tistih, do katerih organ ni omogočil dostopa), organ ugotavlja, da predstavljajo poslovno skrivnost in zato sodijo med izjeme v skladu z 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da zahtevana pogodba vsebuje klavzulo o zaupnosti, ki kot zaupne informacije navaja celotno besedilo pogodbe, razen tistih točk, ki so izrecno navedene na zelenem seznamu. Zahtevana pogodba tako predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. V nadaljevanju pa organ pojasnjuje, da bi posredovanje zahtevanih podatkov iz pogodbe predstavljalo nevarnost nastanka občutne škode za Glaxo Group Limited, zato zahtevana pogodba predstavlja tudi poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Z razkrivanjem vsebine pogodbe bi namreč prišlo do razkritja trženjskih pogojev Glaxo Group Limited, vključno s pogodbenimi cenami, dobavnimi pogoji, podatki o proizvodnih zmogljivostih ter organizaciji proizvodnje izdelkov, ki so predmet pogodbe. Vse to pa so, po mnenju organa, podatki, ki jih podjetja varujejo z namenom zaščite svojega tržnega položaja in ohranjanja konkurenčnih prednosti. Prav tako bi posredovanje vsebine pogodbe v delu, v katerem je bil dostop do pogodbe zavrnjen, pomenilo kršitev pogodbe s strani organa. Organ ima namreč v odnosu na predmetno pogodbo položaj pogodbene stranke ter je s tem zavezan spoštovati pogodbena določila, vključno z določili o zaupnosti. Nespoštovanje slednjih bi med drugim lahko vzpostavilo odškodninsko odgovornost organa do Glaxo Group Limited. Na podlagi navedenega je organ dovolil delni dostop do zahtevane dokumentacije v obsegu, kot je naveden v izreku izpodbijane odločbe, v preostanku pa je zahtevo zavrnilo.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 23. 10. 2009 pri organu vložil pritožbo. Nerazumljiva se mu zdi presoja, na podlagi katere se je organ odločil, do katerih podatkov je prosilec upravičen, saj mu ni odobril dostopa do ničesar, razen do stroškov za cepivo.
Organ je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-16/2009-5 z dne 18. 11. 2009, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za obravnavo zadeve, ga je z dopisom št. 090-161/2009/2 z dne 24. 11. 2009 pozval, naj mu najkasneje v roku 3 dni posreduje dokumente, ki jih zahteva prosilec, in sicer pogodbo med Glaxo Group Limited, Ministrstvom za zdravje ter Zavodom RS za blagovne rezerve. Obenem je Pooblaščenec organ pozval, naj mu pojasni, ali je v postopek na prvi stopnji pozval družbo Glaxo Group Limited ter, ali se je ta na poziv odzvala. V zvezi s tem je Pooblaščenec organ prosil za odstop morebitne dokumentacije, ki v zvezi s tem obstaja.
Pooblaščenec je od organa dne 1. 12. 2009 prejel odgovor št. 090-16/2009, v katerem organ navaja, da je v pogodbi udeležen kot tretje pogodbena stranka, glede na vsebinsko področje, ki sodi v njegovo pristojnost. Pogodba bi sicer lahko bila sklenjena tudi zgolj med Glaxo Group Limited in Zavodom RS za blagovne rezerve. Zato organ meni, da bi bil kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v prvi vrsti bolj primeren Zavod RS za blagovne rezerve. Organ ponovno poudarja, da pogodba vsebuje klavzulo o zaupnosti in da, v kolikor bi Pooblaščenec v svojem postopku presodil, da predmetna pogodba ne izpolnjuje kriterija za izjemo od informacij javnega značaja, to vsekakor ne more veljati za ceno cepiva oz. pogodbeno vrednost, ki nedvomno ne more biti informacija javnega značaja. Organ tudi navaja, da Glaxo Group Limited ni bil posebej pozvan v postopek, da pa je bila družba GSK d.o.o., Ljubljana, obveščena o zahtevi za dostop do predmetne pogodbe po ZDIJZ ter hkrati seznanjena z odločitvijo organa (to je z vsebino odločbe in delom posredovane pogodbe). Organ je odgovoru priložil pogodbo, vpogled v katero je zahteval prosilec, in sicer v angleškem jeziku.
Pooblaščenec je organ dne 2. 12. 2009 ponovno pozval za dostavo pogodbe, ki jo je zahteval prosilec, in sicer v slovenskem jeziku.
Organ je Pooblaščencu dne 2. 12. 2009 dostavil fotokopijo izvirnika zahtevane pogodbe v slovenskem jeziku. Pooblaščenec je dne 4. 12. 2009 prejel vlogo odvetnika Andreja Kirma, iz katere izhaja, da imenovani zastopa družbo Glaxo Group Limited, ki bo zaradi zavarovanja svojih interesov vstopila v postopek kot stranski udeleženec.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, v skladu s 44. členom ZUP, dne 10. 12. 2009, s pozivom št. 090-161/2009/8, pozval pooblaščenca družbe Glaxo Group Limited, naj vstopi v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec in naj se v roku 8 delovnih dni od prejema pisnega poziva opredeli, ali katerikoli del dokumentacije, ki je predmet zahteve v tem postopku, zanj predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec stranskega udeleženca je bil opozorjen, da 6. odstavek 143. člena ZUP določa, da oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo.
Pooblaščenec je dne 23. 12. 2009 prejel prijavo stranske udeležbe s strani pooblaščenca družbe Glaxo Group Limited, Velika Britanija (v nadaljevanju stranski udeleženec). V izjavi z dne 21. 12. 2009 stranski udeleženec med drugim zatrjuje, da besedilo pogodbe o dobavi cepiva za pandemično gripo predstavlja zaupne informacije ter poslovno skrivnost družbe Glaxo Group Ltd., in je kot tako izrecno označeno v besedilu te pogodbe, v členu 15.1 »Zaupnost«. Zahtevana pogodba po mnenju stranskega udeleženca predstavlja poslovno skrivnost tako po subjektivnem, kot po objektivnem kriteriju. Glede izpolnjevanja subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti stranski udeleženec navaja, da priloga D, v točki 1.1. »Rdeči seznam« določa, da je kot zaupna informacija opredeljena celotna pogodba ali besedilo njenih odlomkov, razen tistih točk, ki so na zelenem seznamu, ki je naveden v točki 1.2. priloge D pogodbe. Rdeči seznam nadalje določa, da se kot zaupne informacije štejejo cena za odmerek, cena za komponento, cena nadomestila za pripravo, podrobne specifikacije pandemičnega cepiva itd. Označitev celotnega besedila pogodbe, z izjemo informacij na zelenem seznamu, kot zaupnih informacij, po mnenju stranskega udeleženca zadosti subjektivnemu kriteriju določitve poslovne skrivnosti skladno s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1. Označitev poslovne skrivnosti v pogodbeni klavzuli šteje kot izrecna odredba družbe, katere podatke ta šteje za poslovno skrivnost. S to odredbo so bile, s predložitvijo in podpisom pogodbe, seznanjene vse pogodbene stranke, katerim je ta odredba tudi namenjena, in so se jo s podpisom pogodbe tudi zavezale spoštovati. Glaxo Group Ltd. je poleg označitve poslovne skrivnosti v besedilu pogodbe, izdal tudi posebno deklaracijo (sklep), s katerim je podatke, ki se nahajajo v pogodbah v zvezi z dobavo cepiva za pandemično gripo posameznim državam, označil za poslovno skrivnost. Stranski udeleženec tudi opozarja, da so se pogodbene stranke s pogodbo zavezale k spoštovanju zaupnosti (15. 1 člen) ter bi morebitno razkritje pogodbe oziroma posameznih delov pomenilo tudi kršitev pogodbe in s tem vzpostavitev odgovornosti stranke, ki je odgovorna za kršitev. Po mnenju stranskega udeleženca pogodba o dobavi cepiva za pandemično gripo izpolnjuje tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Že iz opredelitve vsebine pogodbe kot zaupnih podatkov (člen 15.1) je vsaki tretji osebi, ki pride v stik s predmetnimi podatki, nedvomno znana zaupna narava vsebine pogodbe. Vsebinsko gre pri navedenih podatkih za pogodbene pogoje, ki bistveno vplivajo na tržni položaj stranskega udeleženca, tako na slovenskem kot tujih trgih. Cene proizvoda, dobavni pogoji in dobavne zmožnosti ter pogodbeni pogoji po vsebini pomenijo tržno prednost, razkritje le – teh potencialnim kupcem ali /in konkurenčnim tržnim subjektom, pa bi pomenilo izgubo tržne pozicije ter s tem povzročitev nenadomestljive škode. Pri varovanju tržnega položaja stranskega udeleženca so, poleg pogodbene cene, po njegovem mnenju še posebej pomembni podatki o odgovornosti (poglavje 11), omejitvah odgovornosti (poglavje 13), času dobave in dobavnih rokih (priloga B – posebni pogoji). Pri dobavi pandemičnega cepiva gre za proizvod, ki se dobavlja na večino evropskih in na precejšnje število svetovnih trgov, pri čemer bi razkritje pogodbenih pogojev v eni državi pomenilo, da bi bili ti podatki dostopni potencialnim kupcem in konkurenčnim subjektom v drugih državah, s tem pa bi bila ogrožena tržna pozicija Glaxo Group Ltd. tudi v vseh ostalih državah, v katerih trži predmetno cepivo. Višine potencialne škode, ki bi z razkritjem nastala, glede na naravo zadeve v tej fazi ni možno kvantitativno oceniti, z gotovostjo pa gre, glede na povezanost različnih trgov, za ogrozitev tržnega položaja v svetovnem merilu in s tem za grožnjo velike in nenadomestljive premoženjske škode. Po mnenju stranskega udeleženca v predmetnem postopku ne gre za izjemo, ki jo v zvezi s porabo javnih sredstev ureja ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena. Zgolj iz previdnosti in v kolikor bi Pooblaščenec kljub temu zavzel stališče, da gre za navedeno izjemo, pa stranski udeleženec poudarja, da bi se lahko kot podatki o porabi javnih sredstev tolmačili kvečjemu podatek o skupni pogodbeni vrednosti in eventuelno pogodbeni količini, ne pa tudi ostali pogodbeni pogoji, ki v ničemer niso bistveni za zagotovitev interesa javnosti po seznanjenosti z javno porabo. Predvsem po mnenju stranskega udeleženca ni možna uporaba te izjeme pri informacijah, ki so zajete v pogodbi in katerih vsebina je pogodbena ureditev odgovornosti, omejitve odgovornosti, čas dobave in dobavni roki. Le - te namreč v ničemer ne pričajo o porabi javnih sredstev, hkrati pa je njihovo nerazkritje bistveno za trženjski položaj stranskega udeleženca. V zvezi s pritožbo prosilca stranski udeleženec predlaga, da pooblaščenec pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter ohrani v veljavi izpodbijano odločbo organa z dne 20. 10. 2009. Stranski udeleženec obenem navaja, da ni bil udeležen v postopku dostopa do informacij javnega značaja na prvi stopnji in tudi ni bil formalno seznanjen niti z vlogo prosilca niti s prvostopenjsko odločbo, kot tudi ne z vsebino pritožbe prosilca. V skladu s tem je stranski udeleženec Pooblaščenca zaprosil za fotokopije navedenih vlog ter da se mu omogoči primeren rok za podajo nasprotnih navedb in dokazov.
Upoštevaje navedbe stranskega udeleženca mu je Pooblaščenec dne 24. 12. 2009 posredoval fotokopije spisovne dokumentacije ter ga pozval, naj se o predloženih listinah izjavi v roku 8 delovnih dni od prejema poziva. Stranski udeleženec je poziv prejel dne 4. 1. 2010.
Pooblaščenec je dne 14. 1. 2010 prejel dopolnitev izjave stranskega udeleženca. Ta izkazuje obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti s Sklepom o zaščiti zaupnosti pogodbe v zvezi z dobavo cepiva proti pandemski gripi /Slovenija, ki ga je stranski udeleženec izdal 15. 7. 2009. Iz navedenega sklepa, ki ga je stranski udeleženec priložil v izvirniku in overjenem prevodu, izhaja, da besedilo pogodbe in vse informacije, ki so vsebovane v pogodbi, veljajo za zaupne informacije ter morajo ostati tajne in jih ni dovoljeno razkriti katerikoli tretji stanki izven Glaxo Group Limited ter pogodbenim strankam same pogodbe. Stranski udeleženec v izjavi obenem dodatno pojasnjuje škodo, ki bi mu nastala v zvezi z razkritjem pogodbe. Stranski udeleženec je kot ponudnik v svetovnem merilu udeležen v več postopkih javnega naročanja za cepivo, ki je predmet pogodbe, prav tako se bo v prihodnje prijavljal v nove postopke javnega naročanja ter pričenjal nova pogajanja. Ponudbe, ki jih stranski udeleženec daje v teh postopkih ter pogodbe v zvezi z dobavo cepiva, ki jih sklepa na podlagi teh postopkov, vsebujejo določene elemente, ki so identični za več trgov oziroma držav. Razkritje posameznih pogodbenih pogojev, ki jih je stranski udeleženec dogovoril na slovenskem trgu lahko, v kolikor postanejo dostopni konkurenčnim ponudnikom, ogrozijo njegov tržni položaj in možnosti za sklenitev poslov na drugih svetovnih trgih – ne le v odnosu do trenutne pandemije H1N1, temveč tudi v odnosu do pogajanj z vladami, ki se bodo odvila v prihodnjih tednih in mesecih za rezervacije za primere prihodnjih pandemij. Razkritje posameznih pogodbenih elementov za konkurenčne ponudnike pomeni pomembno prednost, saj lahko s pomočjo poznavanja pogojev stranskega udeleženca, ki so sestavni del njegovih ponudb, temu prilagodijo svoje ponudbe in s tem potencialno dosežejo drugačen izid postopka javnega naročanja oziroma drugačen izid pogajanj v škodo stranskega udeleženca. Stranski udeleženec obenem navaja, da pogodba o dobavi cepiva za pandemsko gripo učinkuje civilnopravno in ustvarja pravice in obveznosti le med pogodbenimi strankami. Pogodba in nobeno njeno določilo nima in tudi ne more imeti nobenega učinka na katerokoli osebo zunaj obsega pogodbenih strank. To seveda velja tudi glede ureditve odškodninske odgovornosti. Odškodninsko odgovornost v primeru škodnih posledic zaradi cepljenja ureja zakonodaja RS, pri čemer Obligacijski zakonik določa splošna načela odškodninske odgovornosti, škodo, ipd., specialno pa je odgovornost proizvajalca zdravila in imetnika dovoljenja za promet z zdravilom urejena v Zakonu o zdravilih. Ta v 19. členu določa, da je proizvajalec zdravila odgovoren za škodo, ki nastane zaradi neustrezne kakovosti zdravila ali posledic uporabe zdravila, četudi dokaže, da svetovna raven znanosti in tehničnega napredka v času, ko je dal zdravilo v promet, ni bila takšna, da bi bilo možno napako ali posledice uporabe odkriti. Zakonsko opredeljeno odškodninsko odgovornost proizvajalcev zdravil pogodba v ničemer ne izključuje, omejuje in nanjo že po naravi stvari ne more imeti nobenega vpliva. Osebe, ki bi jim zaradi cepljenja nastala kakšna škoda, bodo le to lahko uveljavljale skladno z zakonodajo RS in po postopku, ki ga določa zakon. Pri tem odškodninska odgovornost proizvajalca cepiva v razmerju do tretjih oseb v ničemer ni izključena ali omejena. Vsa pogodbena določila, ki govorijo o odškodninski odgovornosti ali omejitvah odgovornosti učinkujejo zgolj bilateralno, zaradi česar javni interes po razkritju le – teh po mnenju stranskega udeleženca ni podan.
Pritožba je utemeljena.
Prosilec je od organa z zahtevo z dne 12. 10. 2009 želel vpogled v pogodbo o dobavi cepiva za pandemično gripo H1N1. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil, posredoval pa mu je informacijo o tem, s katero družbo ima sklenjeno pogodbo, število odmerkov cepiva in informacije iz t. i zelenega seznama. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja pogodbe o dobavi cepiva za pandemično gripo v delu, v katerem je organ zahtevo prosilca z dne 12. 10. 2009 zavrnil. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje namreč v skladu z 247. členom ZUP vezan na preizkus prvostopenjske odločbe v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Organ kot ministrstvo, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med državne organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1), ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. V obravnavanem postopku obenem ni dvoma, da zahtevana pogodba izvira iz delovnega področja organa ter da se nahaja v materializirani obliki, podan pa je tudi tretji kriterij za informacijo javnega značaja, in sicer, da gre za informacije, ki jih je organ izdelal sam oziroma pridobil od drugih oseb.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, je v nadaljevanju opravil preizkus, ali navedena informacija predstavljajo katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
2. Izjema po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ
Organ se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevane pogodbe skliceval na izjemo poslovne skrivnosti, ki predstavlja izjemo iz 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V navedeni določbi ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v 1. odst. 39. čl. določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu 2. odst. 39. čl. ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). 3. odst. 39. čl. ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).
Podatki, ki niso označeni kot zaupni po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, pa lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odst. 39. čl. ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).
Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali zahtevana pogodba predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Vpogledal je v pogodbo med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom glede dobave cepiva za pandemično gripo (v nadaljevanju pogodba) in ugotovil, da pogodba v točki 15. 1, pod razdelkom »Zaupnost«, opredeljuje, da bodo pogodbene stranke s to pogodbo ravnale kot z zaupnimi informacijami in da je ne bodo razkrivale tretjim osebam. Nadaljnje podrobnosti o komunikacijskem konceptu vsebuje priloga D - Načrt obveščanja javnosti. Ta med drugim vsebuje rdeči seznam informacij, to je informacij, ki so po pogodbi opredeljene kot zaupne, zeleni seznam, na katerem so informacije, ki ne spadajo med zaupne informacije ter postopek obveščanja javnosti. Pogodbenice so zahtevano pogodbo tako izrecno in določno označile kot poslovno tajnost, pri čemer so določile tudi, da vsebine ne sme razkriti nobena izmed pogodbenih strank. Da je pogodba označena kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, pa izhaja tudi iz Sklepa o zaščiti zaupnosti pogodbe v zvezi z dobavo cepiva proti pandemski gripi/Slovenija, ki ga je stranski udeleženec izdal 15. 7. 2009 in ki ga je Pooblaščenec v tem postopku od njega prejel 14. 1. 2010. Iz navedenega izhaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Za to so namreč izpolnjeni vsi trije kriteriji: dokument je bil kot poslovna skrivnost označen s pisno odredbo (Sklep o zaščiti zaupnosti pogodbe v zvezi z dobavo cepiva proti pandemski gripi/Slovenija z dne 15. 7. 2009), s to odredbo so bile seznanjene osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost varovati (pogodbeno določilo pod tč. 15. 1 v pogodbi), informacija pa je bila kot poslovna skrivnost določena že pred podpisom pogodbe (pogodba je bila podpisana 20. 8. 2009, sklep o zaščiti zaupnosti pogodbe pa je bil podpisan 15. 7. 2009).
V skladu z dikcijo 39. člena ZGD-1 za ugotovitev obstoja poslovne skrivnosti zadošča eden izmed obeh pogojev (subjektivni ali objektivni kriterij). Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (1. odst. 39. čl. ZGD-1), kljub utemeljevanju stranskega udeleženca, kakšna škoda bi mu nastala z razkritjem pogodbe, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni bila potrebna.
Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali pogodba vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Kot izhaja iz 13. člena Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, se obvestilo o dovoljenju za promet zdravila objavi v Uradnem listu Evropske unije in zlasti navede: datum pridobitve dovoljenja ter registracijska številka v registru Skupnosti, kakršno koli mednarodno nelastniško ime (INN), zdravilne učinkovine zdravila, njegova farmacevtska oblika in kakršna koli anatomsko terapevtsko kemijska oznaka (ATC). Evropska agencija za zdravila takoj objavi poročilo o oceni zdravila za humano uporabo, ki ga sestavi Odbor za zdravila za humano uporabo, in razloge za mnenje v korist izdaje dovoljenja za promet po izbrisu vseh podatkov tržno zaupne narave. Evropsko javno poročilo o oceni zdravila (EPAR) vključuje povzetek, pisan tako, da je razumljiv javnosti. Povzetek vsebuje zlasti del, ki se nanaša na pogoje uporabe zdravila. V skladu z zakonodajo EU sestavine zdravila, ki mu je Evropska Agencija za zdravila izdala dovoljenje za promet in ki jih vsebuje EPAR, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj prej navedena uredba določa, da se ti podatki javno objavijo. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je na spletni strani navedene agencije, na naslednji povezavi:
http://www.emea.europa.eu/humandocs/Humans/EPAR/pandemrix/pandemrix.htm, objavljeno EPAR poročilo za cepivo proti gripi, ki je predmet pogodbe med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom. Navedeno poročilo je dostopno v slovenskem jeziku na naslednji povezavi: http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/pandemrix/H-832-sl2.pdf, vsebuje pa tudi informacije, ki jih vsebujeta točka 1.1. in točka 1.2 iz priloge A pogodbe. Upoštevaje dejstvo, da gre v tem delu za podatke, ki so javni že po uredbi EU, ki je v pravnem redu Republike Slovenije neposredno uporabljiva in ima zavezujoč učinek, gre za podatke, ki po 3. odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Kot dodaten argument, da gre za prosto dostopne informacije, Pooblaščenec navaja, da so sestavine cepiva, ki je predmet pogodbe med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom, preko svetovnega spleta, javno dostopne tudi v opisu navodila za uporabo predmetnega zdravila, povzetku glavnih značilnosti zdravila in informaciji o označevanju cepiva (za dostop do teh dokumentov glej naslednje povezave:
http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/pandemrix/DH1N1%20single%20PDFs/PackageLeaflet/emea-pl-h832pu17sl.pdf,
http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/pandemrix/D-H1N1%20single%20PDFs/SPC/emea-spc-h832pu17sl.pdf in http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/pandemrix/DH1N1%20single%20PDFs/Labelling/emea-lab-h832pu17sl.pdf).
Upoštevati je treba, da kot poslovna skrivnost ne more biti več varovana informacija, ki je že postala javna in s tem stopila v javno domeno. Na tem mestu gre poudariti, da je po naravi stvari poslovna skrivnost lahko le podatek, ki je znan zgolj določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost. Vprašanje, ali katerakoli informacija predstavlja poslovno skrivnost, je namreč tudi dejansko vprašanje. Glede na to, da natančna definicija poslovne skrivnosti ni mogoča, teorija navaja šest dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri tehtanju, ali posamezna informacija predstavlja poslovno skrivnost:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Podatki, ki so v pogodbi vsebovani na strani 22, priloga A, točka 1.1. (Antigenska komponenta) in točka 1.2 (Adjuvantna komponenta), so torej že bili javno objavljeni, in sicer gre za objavo izven kroga poslovanja družbe (na svetovnem spletu), zato njihovo razkritje po oceni Pooblaščenca ne bi več moglo vplivati na konkurenčni položaj stranskega udeleženca. Obenem gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, zato ne morejo predstavljati izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Prav tako ne morejo predstavljati izjeme poslovne skrivnosti podatki o finančnih pogojih, podatki o dinamiki plačil in podatki o ceni, ki jo bo organ plačal iz javnih sredstev, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni že na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Navedeni člen namreč med drugim pravi, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri tem ni mogoče slediti stališču stranskega udeleženca, da je podatek o porabi javnih sredstev le podatek o skupni vrednosti, ki jo bo organ plačal po predmetni pogodbi. Zgolj ta podatek namreč še ničesar ne pove o tem, ali je organ v obravnavanem primeru postopal gospodarno in pod kakšnimi pogoji je prevzel finančne obveznosti v imenu in za račun Republike Slovenije. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da zgolj podatek o skupni pogodbeni vrednosti, ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrna poraba javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o finančnih pogojih, podatkov o dinamiki plačil in podatkov o ceni za posamezno enoto cepiva, saj šele celoviti podatki zagotavljajo učinkovit nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev, kar je namen 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Podatki o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva, so tako podatki, pri katerih gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, ki so prosto dostopni že na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Izhajajoč iz navedenega podatki iz pogodbe na strani 11. in strani 12., točka 6 – Finančni pogoji, na strani 26, priloga B, točka 3 (nadomestilo za pripravo) in točka 4 (cene) ter na strani 28, točka 8 – Izstavitev računov, ne predstavljajo poslovne skrivnosti, ker so javni že na podlagi zakona.
V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da pogodba o dobavi cepiva za pandemsko gripo učinkuje samo civilnopravno in ustvarja pravice in obveznosti le med pogodbenimi strankami ter da so se pogodbene stranke s podpisom pogodbe zavezale k varovanju poslovne skrivnosti, nespoštovanje te določbe pa ima lahko za posledico tudi odškodninsko odgovornost, Pooblaščenec poudarja, da je sicer mogoče dopustiti možnost, da pogodbena razmerja med zasebnimi subjekti lahko v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v smislu 39. člena ZGD, tega pa ni mogoče trditi za pogodbena razmerja, ki nastanejo med zasebnimi subjekti in subjekti javnega sektorja. Vsakdo, ki želi skleniti pogodbo z državo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, ki jo sklepajo z državo.
Upoštevaje vse zgoraj navedeno je Pooblaščenec zaključil, da pogodba o nakupu cepiva proti pandemični gripi med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom, predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, razen strani 11. in strani 12., točka 6 – Finančni pogoji, strani 22, priloga A, točke 1.1. (Antigenska komponenta) in točke 1.2 (Adjuvantna komponenta), strani 26, priloga B, točke 3 (nadomestilo za pripravo) in točke 4 (cene) in strani 28, točke 8 – Izstavitev računov. V tem delu gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
3. Test prevladujočega interesa javnosti
Test prevladujočega interesa javnosti omogoča 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v v zakonu določenih primerih, med katerimi pa ni poslovne skrivnosti. V obravnavanem primeru, v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da določen del pogodbe o nakupu cepiva proti pandemični gripi med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom predstavlja poslovno skrivnost in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je izvajanje testa interesa javnosti dopustno.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Glede na to, da je Pooblaščenec ugotovil, da določen del pogodbe o nakupu cepiva proti pandemični gripi med Glaxo Group Limited, Zavodom RS za blagovne rezerve in organom, predstavlja poslovno skrivnost, je moral pretehtati, ali je interes javnosti za razkritje tega dela pogodbe večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost, torej od gospodarskega interesa stranskega udeleženca, da prepreči razkritje podatkov, ki predstavljajo njegovo konkurenčno prednost in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo njegovemu konkurenčnemu položaju ter mu povzročilo škodo.
Interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.
Dobava cepiva proti pandemični gripi H1N1 je v Sloveniji in tudi v celotni Evropi sprožila številne dileme in vprašanja, ki so predmet razprav v okviru uradnih institucij, v medijih, pa tudi v širši javnosti. Gre za tematiko, ki ni povezana samo z vprašanjem, ali je bila nabava cepiva transparentna in gospodarna z vidika porabe javnih sredstev, ampak se v javnosti pojavljajo številne dileme in vprašanja v zvezi s samim cepivom oz. cepljenjem, kako je z njegovo varnostjo, kakšne so lahko stranske posledice in kakšna je odgovornost države za varnost cepljenja. Javni interes se kaže tudi v širši javni razpravi o tem, ali je Svetovna zdravstvena organizacija sploh upravičeno razglasila pandemijo gripe H1N1. Odbor za zdravstvo, družino in socialne zadeve Sveta Evrope je tako predlagal nujno razpravo na temo razglasitve pandemije gripe H1N1 s strani Svetovne zdravstvene organizacije (več: http://www.pharmatimes.com/WorldNews/article.aspx?id=17147, http://www.times.si/read/bde4944a5b/ba63a4d23a/index.html
in http://www.times.si/read/bde4944a5b/910d1a0f1e/index.html).
Kot izhaja iz navedenih člankov, je preiskovalna komisija Evropskega parlamenta enoglasno sprejela resolucijo, v kateri je podprta transparentnost v preiskavi morebitnega obstoja korupcije v vrstah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), farmacevtske industrije in znanstvenikov pri razglasitvi pandemije nove gripe. Obenem gre za pomembno družbeno tematiko, ki zadeva tudi vsakega posameznika, saj se nanaša na vprašanje javnega zdravja. Posamezniki, ki se odločajo o cepljenju ali ki so se že cepili, imajo pravico do celovitih in popolnih informacij o tem, ali je cepivo varno ter kakšne obveznosti in odgovornosti je po pogodbi o dobavi cepiva prevzela država, če gre za potencialno prevzemanje finančnih obveznosti države pa tudi vsak davkoplačevalec. Ob navedenem ne gre spregledati, da se v laični javnosti pojavljajo različne informacije glede varnosti cepiva (glej npr. prispevek z naslovom »Je cepivo proti novi gripi varno?, objavljen dne 13. 11. 2009 na spletnem portalu 24ur. com, dosegljiv preko povezave http://24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/je-cepivo-proti-novi-gripi-varno-za-nase-otroke.html ali članek z naslovom »Helsinški monitor poziva k umiku cepiva proti novi gripi« z dne 22. 10. 2009, glej povezavo: http://www.siol.net/slovenija/zdravje/2009/10/v_sloveniji_prva_posiljka_cepiva.aspx ), minister za zdravje pa je posameznike aktivno opozarjal glede nevarnosti nove gripe in jih pozival k cepljenju, kot edinemu preventivnemu ukrepu (glej članek na mmc.info, »Miklavčič stvari in poziva k cepljenju«, z dne 1. 12. 2009, dosegljiv preko povezave: http://mmc.info/zdravje/miklavcic-svari-in-poziva-k-cepljenju/218208). Prav tako se v javnosti pojavljajo informacije v zvezi z vprašanjem odgovornosti v primeru škodljivih posledic cepljenja proti novi gripi (glej članek v Financah z dne 14. 1. 2010 z naslovom »Kaj vse nam Miklavčič prikriva v pogodbi za nakup cepiva proti gripi?«, dosegljiv preko povezave http://www.finance.si/268747/Kaj-vse-nam-Miklav%E8i%E8-prikriva-v-pogodbi-za-nakup-cepiva-proti-gripi). Izhajajoč iz navedenega tudi ni mogoče slediti navedbam stranskega udeleženca, da vsa pogodbena določila, ki govorijo o odškodninski odgovornosti ali omejitvah odgovornosti, učinkujejo zgolj bilateralno, zaradi česar javni interes po razkritju ni podan. Vprašanje, kakšno odgovornost je država prevzela na tako pomembnem področju, kot je področje javnega zdravja, nikoli ne more biti izven javnega interesa, tudi zato ne, ker ta odgovornost lahko povzroči nove finančne posledice proračunu RS, torej porabo javnega denarja. Kot je Pooblaščenec v tej odločbi že poudaril, v pogodbenih razmerjih med državo in pravnimi osebami zasebnega prava ne gre za običajne civilnopravne pogodbe, saj mora organ, ki v imenu in za račun Republike Slovenije sklepa pogodbo, vedno zasledovati javni interes, tisti, ki z njim sklepa pogodbo, pa se mora temu posebnemu režimu sklepanja pravnih poslov podrediti, predvsem pa s pogodbo med javnim in zasebnim sektorjem ni mogoče izključiti zakonskih določb, ki veljajo v pravnem redu RS, v tem primeru ZDIJZ. Pomembna javna korist pa je tudi zagotavljanje preglednosti dela organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela.
V obravnavani zadevi tehtanje vseh zgoraj navedenih okoliščin po oceni Pooblaščenca pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje informacij, ki se nanašajo na varnostno tveganje in odpoklic cepiva, jamstva, odgovornosti za cepivo in odškodnine ter omejitve odgovornosti, močnejši od zasebnopravnega interesa gospodarske družbe, da te informacije varuje kot poslovno skrivnost. Podatke, ki jih pogodba vsebuje na strani 13, točka 8 – Varnostna tveganja in odpoklic cepiv, strani 13 do strani 15, točka 10 – Jamstva (točke 10.1, 10.2, 10.3, 10.4), strani 15 do strani 16, točka 11 – Odgovornost za izdelke in odškodnina (točke 11.1, 11.2, 11.3) in strani 17, točka 13. 2 – Omejitev odgovornosti, je tako, na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, treba razkriti.
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca utemeljena, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, saj je organ napačno uporabil materialno pravo (2. in 3. odst. 6. čl. ZDIJZ). Pooblaščenec je zahtevi prosilca ugodil v delu, v katerem je ugotovil, da pogodba ne predstavlja poslovne skrivnosti, ker gre za informacije, ki so javne že na podlagi zakona oz. ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in v delu, v katerem je ugotovil, da javni interes prevlada in da je zahtevane informacije treba razkriti na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da pogodba v preostalem delu predstavlja poslovno skrivnost in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, javni interes za razkritje tega dela pogodbe pa ni podan.
Organ je dolžan prosilcu v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v slovenski izvod pogodbe med Glaxo Group Limited, Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije ter Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve z dne 20. 8. 2009 glede dobave cepiva za pandemično gripo, na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
mag. Rosana Lemut Strle, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke