Prosilec - Upravna enota Grosuplje
+ -Številka: 090-158/2009/3
Kategorije: Kršitev postopka
Številka: 090-158/2009/3
Datum: 18.12.2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 02.11.2009 proti zavrnilni odločbi Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje, št. 090-20/2009-8(207), z dne 09.10.2009 v zadevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi in se odločba organa št. 090-20/2009-8(207), z dne 09.10.2009 odpravi. Zadeva se vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi odločiti brez odlašanja, najpozneje v tridesetih dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 10.09.2009 na Upravno enoto Grosuplje, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju organ) naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dostop do naslednjih informacij:
1. kompletne dokumentacije stanovanjskega naselja Sončni dvori (do 340 stanovanj), in sicer idejni projekt, projekt pridobitve gradbenega dovoljenja (PGD) in projekt za izvedbo (PZI).
Prosilec je dne 14.09.2009 na organ naslovil dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je na poziv organa dopolnil dne 21.09.2009 in v kateri je zahteval:
2. kopije PGD za drugo fazo za objekte št. K3-2, K3-1, K4-3, K4-2, K4-1 v naselju Sončni dvori, in sicer iz vodilne mape arhitekturni del št. stanovanj, njihovo kvadraturo, število poslovnih prostorov in njihovo kvadraturo in tlorise sob (tekstualni del), neto stanovanjsko površino za vseh 5 objektov (to je skupaj 180 stanovanj II. faza).
Prosilec je dne 22.09.2009 na organ naslovil dodatno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
3. vpogled v idejni projekt za objekt K2-2 ter za celo naselje Sončni dvori;
4. vse soglasodajalce k PGD projektu;
5. arhitekturni načrt za vse objekte in PZl za vse objekte Sončnih dvorov.
6. če se mu ne dovoli vpogled v celotno cono, zahteva PZI in PGD (arhitektura v 0 mapi) in kopijo načrtov, če zakon to dovoljuje.
7. po 58. členu ZGO-1 geodetski vpogled in kopijo tega, če je možno z vrisanimi mejami parcel v radiju 25 m od predvidene gradnje;
8. načrt gradbene parcele in elemente za zakoličbo objekta - kopije.
9. zazidalno situacijo s prikazom lege na zemljišču - kopijo načrta in vpogled.
10. tlorisno velikost in višino za namembnost za objekt K2-2 oblikovanja fasad in strehe in odmikov od sosednjih parcel.
11. načrt komunalnih vodov in priključkov s prikazom priključevanja na javno komunalno infrastrukturo, vključno s prikazom dovoza na javno cesto, prikazana v PGD – za objekt K2-2.
12. pisni odgovor Upravne enote, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom.
13. načrt – kopijo gradbene jame ali na vpogled načrt zakoličenja objekta K2-2.
14. načrt parcelacije za objekt K 2-2, če je bila narejena pred izdajo gradbenega dovoljenja.
15. za K2-2 za vpogled in če je možno tudi kopiranje tekstualno in grafično - prikaz vplivnega območja objekta (tekstualni in grafični del).
16. na vpogled in kopijo projektnih pogojev in soglasij, posebno za elektro soglasje za objekt K2-2.
17. ustrezne načrte za objekt K 2-2 po 58. členu 3. odstavek ZGO-1 (vplivno območje).
18. imena lastnikov zemljišč izven gradbene parcele objekta K2-2.
Organ je s sklepom in odločbo številka 090-20/2009-8(207), z dne 09.10.2009, združil navedene zahteve v en postopek in zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v točki, ki se nanaša na pridobitev fotokopij:
1. Seznama površin, v projektni dokumentaciji Stanovanjsko poslovnega naselja Brezje, II. faza, stanovanjskega objekta K 3-1;
2. Seznama površin, v projektni dokumentaciji Stanovanjsko poslovnega nasilja Brezje, II. faza, stanovanjskega objekta K 3-2;
3. Seznama površin, v projektni dokumentaciji Stanovanjsko poslovnega nasilja Brezje, II. faza, stanovanjskega objekta K 4-1;
4. Seznama površin, v projektni dokumentaciji stanovanjsko poslovnega nasilja Brezje, II. faza, stanovanjskega objekta K 4-2;
5. Seznama površin, v projektni dokumentaciji Stanovanjsko poslovnega nasilja Brezje, II. faza, stanovanjskega objekta K 4-3.
V delu, ki se nanaša na zahtevo za:
1. vpogled v idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori;
2. posredovanje imen lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2; in
3. pisno informacijo, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za vse naselje Sončni
dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom
pa je organ, z določbo številka 090-20/2009-8(207), z dne 09.10.2009, zahtevo zavrgel.
Po pregledu dokumentacije, ki jo je Pooblaščencu posredoval organ, izhaja, da se na predmetno zahtevo prosilca med drugim nanašajo spisi št. 351-430/2004, št. 351-540/2005, št. 351-539/2005, št. 35100-0226/04, št. 35100-0354/04 ter spisi, ki se nanašajo na objekte K 2 ter K1, ki jih Pooblaščenec ni prevzel.
Iz spisa št. 090-20/2009 izhaja, da je prosilec prejel fotokopije:
- gradbenega dovoljenja št. 351-236/03 z dne 15.10.2003,
- uporabnega dovoljenja št. 351-539/2005-8 (304) z dne 30.01.2006,
- sklepa o popravi pomote št. 351-539/2005-1 (304) z dne 09-02.2006,
- odločbe št. 351-539/2005-12 (304) z dne 17.03.2006,
- gradbenega dovoljenja št. 351-226/04-304 z dne 30.06.2004,
- sklepa o popravi pomote št. 351-226/2004-304 z dne 14.02.2005 in
- uporabnega dovoljenja št. 351-540/2005-14 (304) z dne 16.03.2006, s prikritimi osebnimi podatki.
Prav tako iz spisa št. 090-20/2009 izhaja, da je bil prosilcu dne 25.09.2009 omogočen vpogled v projektno dokumentacijo PGD v arhitekturnih mapah za objekte K3 in K4. Organ se v tem delu sklicuje na 25. člen ZDIJZ, po katerem se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da se mu jo da na vpogled, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Zato je v tem delu organ z odločbo zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju fotokopij zahtevanih dokumentov.
Iz spisa št. 35100-0354/04 izhaja, da je prosilec dne 28.10.2004 prejel fotokopijo dokumenta gradbeno dovoljenje št. 351-235/03 z dne 15.09.2003.
Iz spisa št. 090-1/2005 izhaja, da je prosilec prejel:
- dne 01.03.2005 kopijo načrta zakoličbe objektov Sončni dvori,
- dne 23.02.2005 uporabno dovoljenje št. 351-493/2004.
Iz obrazložitve odločbe in priložene dokumentacije izhaja, da je organ zahtevo prosilca po posredovanju fotokopij v predhodno navedenih delih zahteve z odločbo zavrnil, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da:
- se lahko prosilcu v tem delu omogoči seznanitev z informacijo le tako, da se mu jo da na vpogled, saj je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ se v tem delu sklicuje na 25. člen ZDIJZ. Kot je navedeno zgoraj, je bil prosilcu dne 25.09.2009 omogočen 'vpogled v projektno dokumentacijo PGD v arhitekturnih mapah za objekte K3 in K4'.
Prav tako iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca v predhodno navedenih deli zavrgel, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da:
- organ ne razpolaga dokumenti: idejni projekt za celotno naselje Sončni dvori; dokumentom z imeni lastnikov zemljišč izven gradbene parcele K2-2 in pisno informacijo, ali je projekt PGD in PZI za objekt K2-2 in za celo naselje Sončni dvori s 340 stanovanji izdelan v skladu z zazidalnim načrtom.
Zoper odločbo številka 090-20/2009-8(207) z dne 09.10.2009 se je prosilec pritožil dne 04.11.2009, zatrjujoč, da ni prejel zahtevanih dokumentov.
Prosilec je pritožbo vložil na Pooblaščenca, zato je bila ta dne 05.11.2009, na podlagi 27. člena ZDIJZ v zvezi z 2. odstavkom 239. člena ZUP, odstopljena organu v preizkus po določbah 240. člena ZUP. Organ jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi s prilogami dne 09.11.2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec organ dne 17.11.2009 pozval k posredovanju vse dokumentacije, ki je predmet prosilčeve zahteve. Organ je Pooblaščencu dne 20.11.2009 posredoval spise št. 351-430/2004, št. 351-540/2005, št. 351-539/2005, št. 35100-0226/04, št. 35100-0354/04, št. 351-516/2004 ter št. 090-1/2005, 090-2/2005, 090-3/2005, 090-47/2005, 090-50/2005, 090-2/2006, ki se po oceni organa nanašajo na zahtevo prosilca. Po telefonskem pojasnilu uradne osebe organa, ta ni posredoval spisov, ki se nanašajo na objekte K 2 ter K1 in so prav tako predmet zahteve, ker organ spise potrebuje v postopkih, ki tečejo pri organu. Pooblaščenec je ocenil, da glede na naravo pritožbene zadeve v tej fazi zadošča, da je Pooblaščenec pregledal spise, ki mu jih je organ posredoval.
Pritožba je utemeljena.
1. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru postopkov dodeljevanja dovoljenj, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Organ namreč v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
2. Procesni vidik odločanja organa
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da organ v odločbi ni navedel oz. naštel konkretnih dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca in tako predmet odločanja organa. Iz pregleda dela posredovane dokumentacije izhaja, da je predmet zahteve prosilca celotna dokumentacija za zadevni projekt, ki vsebuje več spisov z različnimi dokumenti. V izreku izpodbijane odločbe pa dokumenti, o katerih je odločal organ, niso navedeni konkretno, ampak zgolj opisno in pavšalno. Tako v izreku kot tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je organ namreč navedel zgolj nekatere izmed dokumentov iz spisov, ki se nanašajo na predmetno zadevo.
Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da zaradi navedenega iz izreka in obrazložitve ni mogoče razbrati, kateri dokumenti so bili konkretno predmet zahteve ter o katerih, posamičnih dokumentih, je organ sploh odločal. Poleg tega je organ za tri dokumente navedel, da ne obstajajo. Organ posledično ni navedel konkretnih razlogov za zavrnitev dostopa do posameznih dokumentov, ampak je navedel zgolj razloge za zavrnitev posredovanja fotokopij po 25. členu ZDIJZ za nekatere izmed zahtevanih dokumentov, pri čemer poimenovanja dokumentov ni navedel specifično, po posameznih dokumentih, niti ni utemeljil, na čem temelji njegova odločitev, da gre za informacije, zavarovane skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ v delu, ki se nanaša na preostale dokumente, ni konkretno pojasnil, ali in v katerem delu predstavljajo posamezni zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, v katerem pa gre morebiti za izjeme od prostega dostopa v skladu s 6. členom ZDIJZ. Prav tako organ ni presojal, ali je mogoč delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ.
Takšna argumentacija organa ne omogoča preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP). Izpodbijana odločba namreč ne opredeljuje niti dovolj natančno konkretnih dokumentov niti posledično morebitnih podatkov, ki naj bi predstavljali izjeme, niti ne navaja, kateri dokumenti naj bi vsebovali te izjeme.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa je nepopolna tudi obrazložitev izpodbijane odločbe. Odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe - tako tudi sodna praksa, glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303 (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 237. členu ZUP).
214. čl. ZUP v 1. odst. določa, da obrazložitev odločbe obsega:
- razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
- ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
- razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
- navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
- razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo,
- razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Polna obrazložitev pisne odločbe vključuje vrsto elementov, ki omogočajo predvsem presojo pravilnega in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabo materialnega prava. Prvi odst. 214. čl. v 6. tč. poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek (več: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar k 214. čl. ZUP).
Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da tudi v primeru, da organ ugotovi, da z delom dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, to ni zakonski razlog za zavrženje zahteve. V kolikor organ ugotovi, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, lahko v skladu z ZDIJZ zahtevo bodisi zavrne ali jo v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopi pristojnemu organu.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ storil bistvene kršitve pravil postopka po 2. tč. 2. odst. 237. čl. ZUP. Organ je kršil tudi procesno določbo 1. odst. 138. čl. ZUP v zvezi z ugotavljanjem izjem iz 6. čl. ZDIJZ, kar je imelo za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.
Upoštevaje zgornje ugotovitve je Pooblaščenec, na podlagi 251. čl. ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil.
Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje. Izpodbijane odločbe se namreč ne da preizkusiti, zlasti zaradi odsotnosti navedb dokumentov, ki so bili predmet odločanja in opredelitve konkretnih izjem od prostega dostopa do informacij.
Primarno mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, v skladu z 8. čl. ZUP, ugotoviti resnično dejansko stanje, kamor sodi tudi opredelitev dokumentov, ki so predmet zahteve in konkretna utemeljitev, kateri dokumenti oziroma v katerem delu ti dokumenti (po posameznih dokumentih) predstavljajo izjeme od prostega dostopa.
V zvezi s tem mora organ, glede na naravo zahteve in vsebino zahtevanih dokumentov ter izkazan javni interes po razjasnitvi porabe javnih sredstev in morebitnih nezakonitih dejanj javnih uslužbencev, poleg ugotavljanja obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, v skladu s 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, izvesti tudi test interesa javnosti. Pri tem mora organ upoštevati, da se v skladu z 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih, ko gre: za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti; za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov; za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države; za podatke iz 4. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ; ter za podatke iz 5. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prav tako mora organ v ponovnem postopku upoštevati, da se ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli:
- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
3. Izjeme od prostega dostopa in položaj stranskih udeležencev
Iz vsebine zahtevane dokumentacije izhaja, da se ta nanaša tudi na nekatere poslovne subjekte, zato bi v tem delu posamezni deli zahtevane dokumentacije lahko predstavljali poslovno skrivnost.
Pooblaščenec zato v zvezi s tem ugotavlja, da organ v ugotovitveni postopek na prvi stopnji ni pozval oseb, na pravice katerih bi lahko vplivala izdana odločba, to je stranskih udeležencev. Dolžnost organa je, da v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja po uradni dolžnosti poskrbi, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivale odločitve organa. V postopek je torej treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. To pomeni, da bo moral organ v ponovljenem postopku, za ugotovitev, ali določen podatek pomeni poslovno skrivnost, nujno pozvati oziroma dati možnost sodelovanja vsem ponudnikom oziroma drugim pravnim osebam, katerih podatki se presojajo v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja.
Primarna dolžnost varovanja poslovne skrivnosti je namreč na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. Zato ga mora organ pozvati na izjasnitev, ali gre v danem primeru za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Vsak subjekt je namreč dolžan sam varovati svoje poslovne skrivnosti, zato tega namesto njega ne more narediti organ. Dolžnost organa pa je, da subjektu to omogoči. Narava ureditve poslovne skrivnosti po ZGD-1 je namreč takšna, da šele kontradiktorno navajanje dejstev in argumentov ter morebitno izvajanje dokazov v upravnem postopku lahko pripelje do popolne ugotovitve dejanskega stanja.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Pooblaščenec obenem še pojasnjuje, da je organ glede zahteve prosilca, ki mu je s to odločbo vrnjena v ponovno odločanje, dolžan uporabiti tudi institut delnega dostopa. Pooblaščenec namreč ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z uporabo navedenega instituta prosilcu mogoče omogočiti dostop do vsaj nekaterih izmed zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem razkrili podatke, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. čl. ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. (npr. osebne ali tajne podatke), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. čl. ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. čl. Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odst.). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odst.).
5. Sklepno
Skladno z vsem navedenim je Pooblaščenec po uradni dolžnosti ugotovil bistveno kršitev postopka (organ ni določno opredelil dokumentov, ki so predmet presoje in v postopek ni pozval stranskih udeležencev), zato je bilo potrebno, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. čl. ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je v konkretnem postopku ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj razpolaga tudi s celotno dokumentacijo, ki je potrebna za pravilno odločitev o zadevi.
Primarno mora organ prve stopnje obvestiti možne stranske udeležence, katerih podatke vsebuje dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, da se lahko izjasnijo oziroma opredelijo, ali zahtevani podatki morebiti predstavljajo poslovno skrivnost. Pri tem jih mora organ opozoriti, naj predložijo ustrezne dokaze za uveljavljanje poslovnih skrivnosti, da konkretno, ne abstraktno, obrazložijo, kakšna škoda bi podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala, ter da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Šele na podlagi tako pridobljenih pojasnil oziroma po preteku roka, ki ga bo dal organ zadevnim ponudnikom, da lahko priglasijo stransko udeležbo, lahko organ ugotavlja, kateri dokumenti dejansko predstavljajo morebitne izjeme z vidika ZDIJZ.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka