Prosilec - Upravna enota Piran
+ -Številka: 090-154/2009/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-154/2009/5
Datum: 24. 12. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Piran, Obala 114a, 6320 Portorož (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2009-3 z dne 26. 10. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-48/2009-3 z dne 26. 10. 2009 se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 10. 2009, na zapisnik št. 090-48/2009-2, v prostorih organa, skladno s 74. členom ZUP podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer seznama vseh pobitih na območju občine Piran in drugod po Sloveniji, v času od leta 1947-2008.
Organ je dne 26. 10. 2009 izdal odločbo št. 090-48/2009-3, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V kratki obrazložitvi je organ navedel, da upravna enota takšne evidence ne vodi in tudi iz evidenc, ki jih upravna enota vzdržuje, tovrstni podatki niso razvidni.
Prosilec je 4. 11. 2009 vložil pritožbo zoper navedeno odločbo organa. Navedel je, da vojni in povojni poboji prednikov in prič niso skrivnost oziroma njihovo razkrinkanje ni nezakonito. Organ je Pooblaščencu istega dne odstopil pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 11. 11. 2009 je organ, na podlagi zahteve Pooblaščenca z dne 9. 11. 2009 št. 090-154/2009/2, posredoval pojasnilo, da sta v Registru vojnih grobišč, ki ga vodi organ, vpisani dve vojni grobišči, in mu posredoval izpis iz Registra vojnih grobišč.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami Ur.l. RS št. 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavki 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. 1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Organ v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali nematrializirano oziroma neobstoječo vsebino.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem »informacija javnega značaja«;To je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
2. Meje preizkusa pritožbe in ugotovitve Pooblaščenca
247. člen ZUP - a v 1. odstavku določa, da organ druge stopnje (v konkretnem primeru Pooblaščenec kot pritožbeni organ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja) preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. 2. odstavek navedenega člena določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato pri obravnavanju pritožbenih zadev preverjal le obstoj dokumentov, ki jih je prosilec v zahtevah opredelil. Po uradni dolžnosti pa je Pooblaščenec preveril, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
3. Opredelitev informacij javnega značaja
3.1 Informacija iz delovnega področja organa
Prosilec je zahteval »seznam vseh pobitih«, kar po splošnem razumevanju, upoštevaje načeli sorazmernosti obdelave osebnih podatkov in ekstenzivnega tolmačenja vloge strank ter telefonskega pogovora s prosilcem, pomeni ime in priimek žrtev, pobitih med leti 1947 in 2008. Pooblaščenec je, zasledujoč načelo ugotavljanja materialne resnice iz 8. člena ZUP, v Registru zbirk osebnih podatkov preveril, katere zbirke osebnih podatkov je organ, skladno s 26. in 27. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1), prijavil v Register zbirk osebnih podatkov.
Pooblaščenec je ugotovil, da upravne enote skladno s 14. členom Zakona o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/2003 in št. 72/2009; ZVG) v sklopu upravljanja vojnih grobišč, vodijo register vojnih grobišč na svojem ozemlju. Pooblaščenec ugotavlja, da je upravna enota glede na določbe ZVG dolžna voditi zbirko osebnih podatkov v grobiščih pokopanih oseb.
ZVG, ki med drugim opredeljuje domet obveznosti upravnih enot po vodenju registra vojnih grobišč, v 2. odstavku 1. člena določa, da so vojna grobišča vojaška grobišča in grobišča žrtev vojne in povojnih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije. Grobišča žrtev vojne so grobišča civilnih oseb, umrlih ali usmrčenih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije (1. odstavek 3. člen) ter grobišča oseb, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. 5. 1945 v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po izvensodnem postopku usmrčene od organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Republike Slovenije (4. člen).
Glede na obveznost upravnih enot iz 14. člena ZVG, da vodijo in upravljajo register vojnih grobišč, je Pooblaščenec ugotovil, da informacije, ki jih je prosilec zahteval, sodijo v delovno področje organa v delu, ki se nanaša na podatke o osebah, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. 5. 1945, v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po izvensodnem postopku, usmrčene od organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Republike Slovenije.
Prav tako sodi v delovno področje organa vodenje različnih evidenc v zvezi z osebnimi stanji državljanov, ki živijo na območju določene upravne enote. Relevantne evidence v konkretnem primeru so: Rojstna matična knjiga, Matična knjiga umrlih, Matični register, Evidenca žrtev vojnega nasilja in Register vojnih grobišč. Pooblaščenec se bo v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja obstoja zahtevanih informacij v naštetih evidencah.
3.2 Razpolaganje organa z zahtevano informacijo
Organ je v izpodbijani zavrnilni odločbi zapisal, da ne vodi takšne evidence (ki bi zajemala zahtevane informacije), prav tako pa iz evidenc, ki jih organ vzdržuje, tovrstni podatki niso razvidni. Skladno z načelom materialne resnice je Pooblaščenec od organa zahteval pojasnilo, zakaj trdi, da ne razpolaga z zahtevanimi podatki, če je v Register zbirk osebnih podatkov, ki ga na spletni strani skladno z 28. členom ZVOP-1 vodi Pooblaščenec, prijavil zbirko »Register vojnih grobišč«. Iz podatkov, razvidnih pod kategorijo »vrste osebnih podatkov v zbirki«, namreč izhaja, da upravna enota v Registru vojnih grobišč vodi naslednje podatke: priimek in ime pokopanih; dan, mesec, leto in kraj rojstva; dan, mesec, leto in kraj smrti; status vojaške ali civilne osebe; narodnost; državljanstvo. Naštete podatke kot obvezne našteva 7. člen Pravilnika o registru vojnih grobišč (Uradni list RS št. 79/2004), ki je bil sprejet na podlagi 14. in 18. člena ZVG.
Organ je dne 11. 11. 2009 Pooblaščencu posredoval pojasnilo, da sta v Registru vojnih grobišč, ki ga vodi organ, vpisani dve vojni grobišči; organ je podatke o grobiščih in vpisanih žrtev tudi poslal v prilogi. Organ je še dodal, da so vse žrtve preminule pred letom 1947, podatkov o povojnih pobojih, kot jih je stranka zahtevala, pa organ ne vodi in jih nima.
Pooblaščenec je preučil posredovane podatke, ki zajemajo identifikacijo dveh vojnih grobišč (v naseljih Piran in Nova vas nad Dragonjo) ter podatke o 16 žrtvah; 5 pokopanih v naselju Nova vas nad Dragonjo in 11 v naselju Piran. Pooblaščenec ugotavlja, da so vse žrtve, za katere organ v Registru vojnih grobišč vodi podatke, umrle med leti 1943 in 1945.
Z ozirom na geografsko opredelitev prosilčeve zahteve po podatkih žrtev drugod po Sloveniji Pooblaščenec ugotavlja, da 2. člen ZVG določa, da »register vodijo upravne enote na svojem območju«, kar pomeni, da ne obstaja zakonska podlaga za obveznost organa, da bi vodil evidenco žrtev, pobitih izven svojega območja, torej drugod po Sloveniji.
Iz povojne zgodovine je znano, da so se na območju Slovenije vršili tako sodni (po pravnomočni sodbi sodišča) kot izvensodni poboji. Pooblaščenec ugotavlja, da je bila zadnja smrtna kazen v Sloveniji pravnomočno izrečena in izvedena leta 1959, pri čemer ni zakonskega razloga (podlage), da bi upravna enota vodila takšno evidenco, ki je izrazito pravosodne narave. Tudi v zvezi z izvensodnimi poboji Pooblaščenec ugotavlja, da ni razumnega razloga za dvom v navedbe organa, da razpolaga le s podatki o žrtvah, umrlih med leti 1943 in 1945.
Pooblaščenec poleg tega ugotavlja, da iz Rojstne matične knjige, Matične knjige umrlih in Matičnega registra ne izhaja, da bi organ razpolagal z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Navedene evidence namreč ne vsebujejo podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati, da so bili umrli žrtve vojnega ali povojnega nasilja, saj ne vsebujejo podatkov o vzroku smrti oziroma kakršnihkoli drugih okoliščin smrti razen časa smrti oziroma razglasitve za mrtvega.
Upravne enote vodijo tudi Evidenco žrtev vojnega nasilja. Pooblaščenec ugotavlja, da Zakon o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/2003-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; ZŽVN), ki nalaga upravnim enotam vodenje te evidence, kot žrtve vojnega nasilja opredeljuje osebo, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik), zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec) ali internacijo oziroma je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 6.4.1941 do 17.4.1941 ali kot bivši italijanski vojak po kapitulaciji Italije odpeljana v ujetništvo (interniranec) ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem (begunec) in nasilno odvzeta staršem (ukradeni otrok). Omenjeni zakon našteva še nadaljnje pogoje za podelitev statusa žrtve vojnega nasilja, vendar pa omejuje časovno obdobje na leta med 1941 in 1945 (ter v času osamosvojitve Slovenije v letu 1991).
Organ prve in druge stopnje sta vezana na opredelitev zahteve v vlogi. Glede na vsebino zahteve prosilca, Pooblaščenec ugotavlja, da podatki iz Evidence žrtev vojnega nasilja ne ustrezajo njegovi zahtevi. Podatki o žrtvah vojnega nasilja v letu 1991 ne ustrezajo prosilčevi zahtevi, saj ZŽVN opredelitev žrtev vojnega nasilja v letu 1991 omejuje na osebe, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 25.6.1991 do 18.10.1991 odvzeli prostost (prosilec pa zahteva seznam pobitih). V zvezi z žrtvami nasilja med leti 1941 in 1945, pa se podatki iz evidence ne bi ujemali s prosilčevo zahtevo zaradi njene časovne komponente.
Glede ugotavljanja obstoja dokumentov, ki jih zahteva prosilec, Pooblaščenec opozarja na 2. odstavek 10. člena ZInfP, ki določa, da »če Informacijski pooblaščenec ob reševanju pritožbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja sumi, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih Informacijskemu pooblaščencu v celoti ali delno ne posreduje, ima Informacijski pooblaščenec pooblastila po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor.« Pooblaščenec v konkretnem primeru ni zaznal suma, da bi organ razpolagal z zahtevanimi informacijami. Kljub temu, da je moral Pooblaščenec organ spomniti oziroma posebej vprašati, ali razpolaga s kakšnimi podatki o žrtvah pobojev v Registru vojnih grobišč, je organ navsezadnje Pooblaščencu poslal tako popis grobišč kot podatke o žrtvah. Pooblaščenec meni, da organ nima razloga, da bi skrival dokumente in s tem tudi tvegal posledice, ki izhajajo iz morebitnega postopka inšpekcijskega nadzora ali celo globo, ki je zagrožena v 1. odstavku 15. člena ZInfP, če organ »kljub zahtevi ne pošlje zahtevanega dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, čeprav z njimi razpolaga.«
4. Izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da tudi organ druge stopnje ugotavlja, da prvostopenjski organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami (dokumenti), presoja izjem od prostega dostopa ni možna, saj zahtevani dokumenti ne obstajajo. Kljub temu Pooblaščenec zgolj alternativno na kratko podaja stališče glede izjeme osebnih podatkov, če bi dokumenti o žrtvah sodnih in izvensodnih pobojev vendarle obstajali. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na »osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov«. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) v 1. odstavku 9. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. ZVG pa v 2. odstavku 18. člena določa, da so podatki iz registra javni, razen osebnih podatkov o posmrtnih ostankih osebe ali oseb, ki ležijo v vojnem grobišču. To pomeni eksplicitno prepoved posredovanja osebnih podatkov, zaradi katere bi moral organ, če bi razpolagal z relevantnimi dokumenti, zavrniti dostop do osebnih podatkov žrtev oziroma skladno s 7. členom ZDIJZ omogočiti le delni dostop s prekrivanjem osebnih podatkov posameznikov. Možnost za popolno razkritje osebnih podatkov žrtev bi sicer lahko predstavljal izveden test interesa javnosti, do česar se Pooblaščenec v konkretnem primeru ne sme opredeliti.
Ker je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Upravne enote Piran, Obala 114a, 6320 Portorož, št. 090-48/2009-3 z dne 26. 10. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Oddelek v Novi gorici, Rejčeva ulica 7, 5000 Nova Gorica, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka