Prosilec - ARSO
+ -Številka: 090-153/2009/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-153/2009/3
Datum: 20. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 19. 10. 2009, zoper odločbo Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 09001-37/2009-3, z dne 1. 10. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba št. 09001-37/2009-3 z dne 1. 10. 2009 se delno odpravi, in sicer v 1. alineji 1. točke izreka, v delu, ki se nanaša na fotokopijo vseh analiz podzemnih vod na deponiji sadre Za Travnikom za leto 2009.
Zahteva prosilke za posredovanje fotokopije vseh analiz podzemnih vod na deponiji sadre Za Travnikom za leto 2009 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je z vlogama z dne 13. in 14. 8. 2009 vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala posredovanje naslednjih dokumentov:
1. vse meritve prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom v lasti Cinkarne Celje,
2. vse analize podzemnih vod v letu 2008 in v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom,
3. skupni znesek, ki ga je v letu 2008 Cinkarna Celje plačala za okoljske takse za vsa onesnaževala, in zneske po posameznem onesnaževalu, ki jih je organ zaračunal v obliki okoljske takse.
Ker organ do dne 17. 9. 2009 ni odgovoril na zahtevo prosilke, je ta dne 18. 9. 2009 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je dne 23. 9. 2009 organ pozval, naj pojasni, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, ali pa naj odloči v skladu z ZDIJZ in o tem obvesti Pooblaščenca.
Dne 23. 9. 2009 je organ prosilki po elektronski pošti posredoval podatke iz 3. točke njene zahteve, na zahteve iz 2. točke pa je odgovoril, da trenutno ne poseduje poročil o monitoringu površinskih in podzemnih vod za odlagališče obdelanih odpadkov iz sulfatnega postopka proizvodnje titanovega dioksida Za Travnikom in Bukovžlak za leto 2008 ter poročila od testiranju akutne toksičnosti, saj je navedena poročila posredoval zunanjemu sodelavcu hidrogeološke stroke, da ovrednoti posredovana poročila. Ko dokumentacijo prejme, pa jo bo nemudoma posredoval prosilki. Glede 1. točke zahteve prosilke pa je organ navedel, da so zahtevane meritve last Cinkarne Celje in organ z njimi ne razpolaga.
Organ je 25. 9. 2009 prosilki poslal še eno elektronsko sporočilo, s katerim ji je posredoval Poročilo o monitoringu površinskih in podzemnih vod za odlagališče obdelanih odpadkov iz sulfatnega postopka proizvodnje titanovega dioksida Za Travnikom za leto 2008.
Prosilka je dne 29. 9. 2009 organu odgovorila, da vztraja pri zahtevah po meritvah prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom in po analizah podzemnih vod v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom. Vsi dokumenti, ki so okoljske narave in zapadejo pod določila Zakona o varstvu okolja, morajo biti posredovani tudi organu, zato tak dokument ne more biti last onesnaževalca. Prosilka je dodala, da so bile meritve prašenja opravljene, saj so merilne naprave nameščene, prav tako pa se analize podzemnih vod opravljajo dodatno, poleg monitoringa podzemnih vod, zato vztraja pri zahtevi po obeh vrstah dokumentov. Glede na to, da je Cinkarna Celje v pridobivanju IPPC dovoljenja, morajo vse te analize biti posredovane organu.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo, št. 09001-37/2009-3 z dne 1. 10. 2009, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. Organ je ugodil zahtevam prosilke o posredovanju fotokopij vseh analiz podzemnih vod v letu 2008 in v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom in fotokopij skupnega zneska, ki ga je v letu 2008 Cinkarna Celje plačala za okoljske takse za vsa onesnaževala ter znesek po posameznem onesnaževalu, ki ga je organ zaračunal v obliki okoljske takse. Navedeno je bilo prosilki posredovano dne 23. 9. 2009 ter 25. 9. 2009 na njen elektronski naslov. Organ pa je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje vseh meritev prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom, ki je v lasti Cinkarne Celje, z navedbo, da zahtevane dokumentacije nima.
Prosilka je dne 20. 10. 2009 na Pooblaščenca naslovila pritožbo na odločbo organa in navedla, da še ni prejela vse zahtevane dokumentacije. Organ je v svoji odločbi namreč navedel, da je prosilki posredoval tudi vse analize podzemnih vod v letu 2009, čeprav tega ni storil. Zato je prosilka vztrajala pri zahtevi po tej dokumentaciji. Hkrati pa je prosilka vztrajala tudi pri zahtevi po meritvah prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom, saj ne verjame, da organ zahtevane dokumentacije nima. V letu 2009 so bile postavljene merilne naprave za prašenje na deponiji, namestil naj bi jih organ. Glede na to, da je Cinkarna Celje v pridobivanju IPPC dovoljenja, prosilka ne verjame, da tako pomembne analize, kot je analiza prašenja, organ ne poseduje, in bi bilo prav, da jo pridobi.
Ker je bila pritožba prosilke poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom, št. 092-87/2009/2 z dne 21. 10. 2009, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, ampak je, na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 09001-37/2009 z dne 27. 10. 2009 pritožbo odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ Pooblaščencu posredoval fotokopijo celotnega spisa zadeve št. 09001-37/2009.
Pooblaščenec je pri organu dne 18. 11. 2009 opravil ogled in camera in o tem napravil zapisnik št. 090-153/2009/2.
V naknadnem elektronskem sporočilu z dne 18. 11. 2009 je organ Pooblaščencu še pojasnil, da je v odločbi št. 09001-37/2009-3 prišlo do napake v 1. alineji 1. točke izreka, kjer je organ ugodil prosilki tudi glede zahteve po meritvah o prašenju za leto 2009. Organ je ponovno pojasnil, da teh meritev nima in jih iz tega razloga ni posredoval prosilki.
Pritožba prosilke je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Zato je Pooblaščenec v konkretni zadevi preverjal navedbe prosilke glede tega, da ji organ kljub drugačnim navedbam v odločbi, ni posredoval vseh analiz podzemnih vod v letu 2009. Prav tako pa je Pooblaščenec preverjal navedbe prosilke, da ji organ ni posredoval meritev prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom, čeprav te dokumente zagotovo poseduje oz. bi jih moral posedovati.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali zahtevana dokumentacija sploh obstaja in ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
3. Pogoj, da informacija izvira iz delovnega področja organa
Pooblaščenec je ugotovil, da organ kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor (glej drugi odstavek 11. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, Ur. l. RS, št. 71/94 s spremembami in dopolnitvami) in torej upravni državni organ, že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
Zahtevana dokumentacije nedvomno izvira iz delovnega področja organa. Glede na določbe 1. odstavka 101. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) mora povzročitelj obremenitve pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati obratovalni monitoring (monitoring vplivov svojega delovanja na okolje), te podatke pa mora, ob upoštevanju 3. odstavka 101. člena ZVO-1, sporočati Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in občini, na območju katere obratuje. Vrste emisij, standardov kakovosti okolja in naravnih pojavov, ki so predmet obratovalnega monitoringa, metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov MOP in občini pa, glede na 5. odstavek 101. člena ZVO-1, urejajo ustrezni podzakonski akti. Kot že navedeno, je organ dejansko organ v sestavi MOP, ki pokriva ravno področje varstva okolja.
Prav tako pa je organ pristojen za izdajo IPPC dovoljenja, ki ga navaja prosilka v pritožbi. Glede na določbe prvega odstavka 68. člena ZVO-1 mora upravljavec naprave za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (t.i. IPPC dovoljenje). Pri tem vrste dejavnosti in naprav iz prvega odstavka 68. člena predpiše Vlada RS (68(4) člen ZVO-1). Na tej podlagi je bila sprejeta Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/2004 in 71/2007, v nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da mora upravljavec naprave vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vložiti pri MOP.
Glede na navedeno Pooblaščenec šteje, da zahtevana dokumentacija nedvomno izhaja iz delovnega področja organa, čemur pa organ v konkretnem primeru niti ni oporekal.
4. Pogoj, da organ z informacijo javnega značaja razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki
Organ se je v postopku skliceval na to, da z zahtevanima dokumentoma ne razpolaga. Pooblaščenec je tako moral najprej ugotoviti, ali zahtevana dokumenta sploh obstajata. Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ organu namreč ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, torej nimajo dolžnosti, da prosilcem izdelajo nov dokument iz podatkov.
Pooblaščenec je z namenom ugotovitve obstoja dokumentov pri organu dne 18. 11. 2009 opravil ogled in camera. Kot izhaja iz zapisnika ogleda št. 090-153/2009/2, je organ pojasnil, da je Cinkarna Celje v postopku pridobivanja dovoljenja IPPC oz. okoljevarstvenega dovoljenja dolžna priložiti dokumentacijo, ki obstaja v trenutku odločanja in je natančno predpisana. Neodvisno od postopka za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, pa mora Cinkarna Celje predložiti letno poročilo za nazaj – v marcu za preteklo leto. Meritev za leto 2009 Cinkarna Celje torej še ni bila dolžna predložiti, saj se lahko upoštevajo poročila za leto nazaj, torej letos za leto 2008. Tako organ nima meritev za leto 2009, ima jih Cinkarna Celje. Izvajalci meritev niso organi v smislu ZDIJZ, saj nimajo javnega pooblastila. Tako v primeru meritev prašenja kot tudi v primeru meritev podzemnih vod ima organ le meritve do vključno leta 2008, podatki za leto 2009 pa bodo dostopni šele konec marca 2010. Organ je navedel tudi, da je prosilki posredoval celotno dokumentacijo za prejšnja leta, zato resnično nima razloga, da bi ji prikrival letošnje podatke. Gre za istovrstno dokumentacijo in organ bi jo, v kolikor bi jo posedoval, tudi vročil prosilki. Hkrati je organ navedel tudi, da je prosilka stranka v postopku izdaje navedenega dovoljenja in ji je omogočeno aktivno sodelovanje v postopku ter vpogled v celoten spis.
Pooblaščenec je glede na navedbe organa preveril določbe področne zakonodaje tako za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, kot tudi za podajo letnih poročil in ugotovil, da gre, tako kot je že navedel organ, za dva popolnoma ločena postopka.
4.1. Postopek izdaje poročil
Postopek podaje letnih poročil ureja ZVO-1 v že zgoraj navedenem 101. členu, kjer določa obveznost povzročiteljev obremenitve, da pri opravljanju svoje dejavnosti, zagotavljajo t.i. obratovalni monitoring, torej monitoring vplivov svojega delovanja na okolje. Obratovalni monitoring obsega monitoring onesnaževanja okolja, monitoring stanja okolja, če oseba iz prejšnjega odstavka s svojimi emisijami neposredno povzroča spremembo stanja okolja, monitoring zaradi zmanjševanja tveganja za okolje in monitoring naravnih pojavov, če oseba iz prejšnjega odstavka s svojo dejavnostjo neposredno vpliva nanje. Podatke obratovalnega monitoringa mora povzročitelj posredovati MOP in občini, na območju katere obratuje. Vrste emisij, standardov kakovosti okolja in naravnih pojavov, ki so predmet obratovalnega monitoringa, metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov MOP in občini pa glede na 5. odstavek 101. člena ZVO-1 urejajo ustrezni podzakonski akti.
Na tej podlagi je bil za področje »prašenja« sprejet Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/2008, v nadaljevanju: Pravilnik 105/08), za področje onesnaževanja podzemnih voda pa Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 74/2007, v nadaljevanju: Pravilnik 74/07).
4.1.1. Prašenje zraka
Kot izhaja iz določil 2. odstavka 2. člena se Pravilnik 105/08 uporablja za izvajanje meritev emisije snovi v zrak tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz dovoljenja za čezmerno obremenjevanje okolja, izdanega v skladu z ZVO-1. Glede na določbe 11. člena Pravilnika 105/08 je zavezanec (upravljavec naprave) dolžan izvajati obratovalni monitoring kot trajne in občasne meritve emisij snovi. Pri tem je dejstvo, ali je za določeno napravo ali emisijo treba izvajati trajne ali občasne meritve, odvisno od predpisov za to napravo oz. emisijo. Občasne meritve emisije snovi se za posamezno snov izvajajo z razmiki, ki ne smejo biti krajši od petih mesecev, če se občasne meritve izvajajo dvakrat letno, šestih mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsako leto, osemnajst mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsake tri leta, trideset mesecev, če se občasne meritve izvajajo vsakih pet let.
O obratovalnem monitoringu se sestavi poročilo, ki vsebuje:
– poročilo o trajnih meritvah emisije snovi,
– poročilo o občasnih meritvah emisije snovi v skladu s standardom SIST EN 15259,
– ocena o letnih emisijah snovi v zrak,
– poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka, če gre za emisijo snovi iz naprave, za katero je treba dokazovati izpolnjevanje pogojev v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka, in
– poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka, če je za napravo iz prejšnje alinee v okoljevarstvenem dovoljenju posebej določeno ocenjevanje dodatne obremenitve zunanjega zraka v okviru obratovalnega monitoringa.
Ob upoštevanju določb 21. člena Pravilnika 105/08 mora zavezanec posredovati ARSO (oz. MOP) poročilo o trajnih meritvah emisije snovi, oceno o letnih emisijah snovi v zrak, poročilo o ocenjevanju celotne obremenitve zunanjega zraka ter poročilo o ocenjevanju dodatne obremenitve zunanjega zraka najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, medtem ko mora poročilo o občasnih meritvah zavezanec posredovati ministrstvu najkasneje 10 dni po prejemu poročila od izvajalca.
4.1.2. Podzemne vode
Kot izhaja iz določil 1. odstavka 1. člena Pravilnik 74/07 določa emisijski monitoring (vrste parametrov odpadnih vod, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod), metodologijo vzorčenja in merjenja parametrov in količin odpadnih vod, vsebino poročila o prvih meritvah in emisijskem monitoringu, ter način in obliko sporočanja podatkov MOP. V okviru emisijskega monitoringa mora ob upoštevanju določb 1. odstavka 10. člena Pravilnika 74/07 zavezanec (upravljavec naprave) zagotavljati izvedbo trajnih meritev količine odpadne vode in temperature, če so za napravo določene s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter trajnih meritev dodatnih parametrov, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo iz posamezne vrste naprav, in občasnih meritev osnovnih in dodatnih parametrov odpadne vode ter količine odpadne vode med vzorčenjem. Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem naprave oziroma komunalne ali skupne čistilne naprave v enakomernih časovnih presledkih v koledarskem letu ali v obdobju obratovanja, če naprava ne obratuje skozi celo koledarsko leto (11(1) člen Pravilnika 74/07). Pri tem sta letna pogostost občasnih meritev in čas vzorčenja reprezentativnega vzorca odpadne vode za iztok iz naprave, ki odvaja industrijske odpadne vode, sta določena v preglednici 2 priloge 1 Pravilnika 74/07.
O opravljenih občasnih ali trajnih meritvah mora pooblaščeni izvajalec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo, ki ga mora zavezanec poslati MOP vsako leto do 31. marca za preteklo leto.
Glede na navedeno torej zavezanec (v konkretnem primeru Cinkarna Celje) ni dolžan organu posredovati poročila o obratovalnem ali emisijskem monitoringu za leto 2009 pred 31. marcem 2010, zato od organa ni mogoče pričakovati, da bi navedeni poročili posedoval.
4.2. Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja
Kot že navedeno ZVO-1 v 68. členu določa, da mora upravljavec naprave za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (t.i. IPPC dovoljenje). Za določitev vrst dejavnosti in naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, je bila na podlagi določbe 4. odstavka 68. člena ZVO-1, sprejeta že navedena Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Kot izhaja iz 1. odstavka 6. člena Uredbe, mora upravljavec naprave vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vložiti pri MOP. Vsebina te vloge je glede na določbe 7. člena Uredbe natančno opredeljena v prilogi 4 Uredbe z naslovom »Obseg in vsebina dokumentacije v vlogi za okoljevarstveno dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.« Glede na točko 3. priloge, se mora vlogi med drugim priložiti tudi podatke o predvidenih količinah odpadnih plinov in vod ter o vrstah, količinah in koncentracijah emisij iz naprave ali druge naprave v posamezne dele okolja in o obratovalnem monitoringu za napravo ali drugo napravo z opisom merilnih mest in mest vzorčenja, z navedbo merjenih parametrov in pogostostjo meritev ter z navedbo metod merjenja in vrednotenja parametrov. Iz priloge Uredbe in iz same Uredbe pa ne izhaja, katero obdobje morajo zajemati poročila oz. podatki, ki se jih priloži vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Glede na navedene določbe, torej Cinkarna Celje ni dolžna predložiti nujno podatkov za tekoče leto. Zato Pooblaščenec nima razloga, da ne bi verjel organu, da vloga Cinkarne Celje ne vsebuje tudi meritev prašenja in podzemnih voda za leto 2009 in da posledično organ te dokumentacije ne poseduje.
5. Zmotno ugotovljena dejstva v postopku na prvi stopnji
Kot navedeno, je organ v elektronskem sporočilu z dne 18. 11. 2009 Pooblaščencu pojasnil, da je v odločbi št. 09001-37/2009-3 prišlo do napake v 1. alineji 1. točke izreka, kjer je organ ugodil prosilki tudi glede zahteve po meritvah o prašenju za leto 2009. Organ je namreč pojasnil, da teh meritev nima in jih iz tega razloga ni posredoval prosilki. Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje, saj iz izpodbijane odločbe, tako iz izreka, kot tudi iz obrazložitve, izhaja, da je v tem delu zahtevane podatke prosilki posredoval, dejansko pa jih ni. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ s tem dokumentom, t.j. fotokopijo vseh analiz podzemnih vod v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom, sploh ne razpolaga. Upoštevaje navedeno je organ zmotno ugotovil dejstva, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo v tem delu, na podlagi 2. odst. 251. čl. ZUP, odpravil, zahtevo prosilke pa zavrnil, saj nima razloga, da organu ne bi verjel, da zahtevane dokumentacije ne poseduje. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, ker je ugotovil, da je neutemeljena in da organ z zahtevano informacijo (meritve prašenja v letu 2009 na deponiji sadre Za Travnikom), ne razpolaga, tako, kot je zatrjeval že v izpodbijani odločbi.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilca sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka