Prosilec - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-159/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-159/2009 (0900-237/2009/1)
Datum: 12. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper molk Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v 8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Obvestilo za paciente o možnih načinih za vložitev pritožbe,
- Informacije za paciente in obiskovalce.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 30. 6. 2008 in 19. 6. 2009 na organ posredoval zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval:
1. Dokumente, iz katerih izhaja, koliko operacij epidermoidnih cist v bazi lobanje je bilo v letih 2006 in 2007 opravljenih na oddelku za nevrokirurgijo KC Ljubljana;
2. Dokumente, iz katerih izhaja, koliko takšnih operacij je bilo na tem oddelku izvedenih do maja 2007 in koliko jih je opravil ….;
3. Dokumente, iz katerih izhaja običajni potek zdravljenja zapletov pri teh operacijah (način, v kateri instituciji, koliko časa itd.);
4. Dokumente, iz katerih je razvidno, kakšna politika in praksa je sprejeta v KC Ljubljana za odpravljanje posledic operativnega zapleta;
5. Dokumente, iz katerih izhaja, kakšno pomoč in oskrbo lahko pričakuje pacient in njegovi svojci s strani KC Ljubljana v primeru hujših zapletov pri operacijah, opravljenih v KC Ljubljana;
6. Dokumente, iz katerih izhaja, do kakšne mere in stopnje je osebje KC Ljubljana po internih aktih dolžno odpraviti posledice zapleta pri operaciji (z navedbo pravnega akta in temelja);
7. Dokumente, iz katerih izhaja, kdo je odgovorna oseba za reševanje problemov povezanih z odpravo oziroma omilitvijo posledic zapleta pri operaciji;
8. Dokumente, iz katerih izhaja, koliko posegov mora posamezni zdravnik opraviti, da se šteje, da je metoda zdravljenja uveljavljena in da ne gre več za eksperimentalno metodo zdravljenja;
9. Dokumente, iz katerih izhaja, pri kakšnem zdravstvenem stanju in v katerem obdobju zdravljenja je upravičeno zdravljenje s hiperbarično komoro.
Organ je na zahtevi prosilca odgovoril večkrat (npr. z dopisom z dne 2. 7. 2008 in dopisom št. dbv/P-11 (197/09) z dne 7. 9. 2009), o njegovi zahtevi pa ni odločil z odločbo, kot to zahteva ZDIJZ. Prosilec je tako dne 20. 9. 2009 Pooblaščencu posredoval dopis, ki ga je naslovil kot »Onemogočanje vpogleda in pridobitev podatkov povezanih z ….«, iz vsebine katerega pa izhaja, da gre v enem delu tudi za pritožbo zoper molk organa po določbah ZDIJZ. V dopisu z dne 20. 9. 2009 prosilec namreč navaja, da odgovorov na svoja dopisa z dne 30. 6. 2008 in 19. 6. 2009 ni prejel. Pooblaščenec je ta dopis v navedenih delih štel kot pritožbo zaradi molka organa, saj to izhaja iz njegove vsebine.
Dne 25. 9. 2009 je Pooblaščenec na organ poslal poziv v zvezi z molkom v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, v katerem je organ pozval, da mu v osmih dneh sporoči razloge za zamudo ali odloči v skladu z določbami ZDIJZ. Organ je Pooblaščencu dne 7. 10. 2009 posredoval dopis št. 02-300/ 09 z dne 5. 10. 2009, v katerem je navedel, da:
• v zvezi z vprašanji, koliko operacij epidermoidnih cist v bazi lobanje je bilo v letih 2006 in 2007 opravljenih na oddelku za nevrokirurgijo KC Ljubljana, koliko takšnih operacij je bilo na tem oddelku izvedenih do maja 2007 in koliko jih je opravil ….., organ ne vodi evidence, iz katere bi lahko posredovali zahtevane podatke. Vodenja take evidence ne predvideva niti Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l. RS, št. 65/2000; ZZPPZ).
• je prosilca v zvezi z vprašanjem, povezanim z običajnim potekom zdravljenja zapletov pri teh operacijah (način, v kateri instituciji, koliko časa itd.), …. povabil, da bi se z njim pogovoril, čeprav je to vprašanje, na katerega uradno lahko odgovori le izvedenec ustrezne medicinske stroke. Prosilec se na to povabilo ni odzval.
• v zvezi z vprašanjem o politiki in praksi, ki je sprejeta v KC Ljubljana za odpravljanje posledic operativnega zapleta, organ nima svoje politike in prakse za odpravljanje posledic operativnega zapleta ali posebej sprejetih dokumentov ali internih aktov o poteku zdravljenja pacientov.
• v zvezi z vprašanjem o tem, kdo je odgovorna oseba za reševanje problemov, povezanih z odpravo oziroma omilitvijo posledic zapleta pri operaciji, organ nima dokumentov, ki bi predvidevali odgovorno osebo za reševanje problemov, povezanih z odpravo posledic zapleta pri operaciji. Zdravljenje pacientov pri organu poteka v skladu z medicinsko doktrino.
• na vprašanje o tem, koliko posegov mora posamezni zdravnik opraviti, da se šteje, da je metoda zdravljenja uveljavljena in da ne gre več za eksperimentalno metodo zdravljenja, lahko odgovori le izvedenec ustrezne medicinske stroke.
O zahtevi po dokumentih, iz katerih izhaja, kakšno pomoč in oskrbo lahko pričakuje pacient in njegovi svojci s strani KC Ljubljana v primeru hujših zapletov pri operacijah, opravljenih v KC Ljubljana, po dokumentih iz katerih izhaja, do kakšne mere in stopnje je osebje KC Ljubljana po internih aktih dolžno odpraviti posledice zapleta pri operaciji (z navedbo pravnega akta in temelja) ter po dokumentih iz katerih izhaja, pri kakšnem zdravstvenem stanju in v katerem obdobju zdravljenja je upravičeno zdravljenje s hiperbarično komoro, se organ v omenjenem dopisu ni opredelil.
Dne 16. 10. 2009 se je pri Pooblaščencu oglasil prosilec in navedel, da pri pritožbi zoper molk organa vztraja. O tem je Pooblaščenec sestavil uradni zaznamek št. 0900-237/2009/7 z dne 16. 10. 2009, ki ga je podpisal tudi prosilec.
Pooblaščenec je nato od organa, dne 19. 10. 2009, po elektronski pošti z dopisom št. 0900-237/2009/8 zahteval posredovanje dokazil o vročitvah zahtevane dokumentacije prosilcu in v dopisu navedel seznam dokumentov, ki jih je prosilec zahteval. Hkrati je Pooblaščenec zahteval tudi kopije morebitnih drugih dokumentov, na katere se nanaša zahteva prosilca, pa prosilcu bodisi niso bili izročeni bodisi o tem potrdila, da jih je prosilec prejel, ne obstajajo. Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom z dne 20. 10. 2009, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 5. 11. 2009. V dopisu organ navaja dodatno še, da zahtevani podatki niso del zdravstvene dokumentacije ….. V zvezi z vprašanjem, povezanim z upravičenostjo za zdravljenje s hiperbarično komoro, organ navaja, da so pooblaščencu pacientke po elektronski pošti med 24. 8. 2009 in 28. 8. 2009 odgovorili strokovnjaki, zaposleni pri organu. Glede dokumentov, iz katerih izhaja, kakšno pomoč in oskrbo lahko pričakuje pacient in njegovi svojci s strani KC Ljubljana v primeru hujših zapletov pri operacijah, opravljenih v KC Ljubljana ter dokumentov iz katerih izhaja, do kakšne mere in stopnje je osebje KC Ljubljana po internih aktih dolžno odpraviti posledice zapleta pri operaciji (z navedbo pravnega akta in temelja) pa organ navaja, da zdravljenje pacientov v UKC LJ poteka v skladu z medicinsko doktrino in dobro klinično prakso, ki zavezuje vse zdravstvene delavce. UKC LJ nima »svoje politike in prakse« odpravljanja operativnega zapleta ali internih aktov in dokumentov, ki bi to določali drugače.
Pooblaščenec je zaradi razjasnitve dejanskega stanja pri organu dne 10. 11. 2009 opravil ogled in camera in o tem sestavil zapisnik o ogledu št. 0900-237/2009/12 z dne 10. 11. 2009. Pooblaščenec je organu pojasnil namen ZDIJZ in ogleda in camera ter v zvezi z zahtevo od organa pridobil naslednje informacije:
1. Za dokumente, iz katerih izhaja, koliko operacij epidermoidnih cist v bazi lobanje je bilo v letih 2006 in 2007 opravljenih na oddelku za nevrokirurgijo KC Ljubljana, je organ pojasnil, da ne obstoji pravna podlaga za to, da bi take podatke organ moral zbirati. Elektronske evidence o tem delu zahteve prosilca organ nima, ima knjigo Operacijski protokol, kjer se beležijo vsi operativni posegi, ki pa je v klasični pisni obliki.
2. Za dokumente, iz katerih izhaja, koliko takšnih operacij je bilo na tem oddelku izvedenih do maja 2007 in koliko jih je opravil …., je organ pojasnil, da ne obstoji pravna podlaga za to, da bi take podatke organ moral zbirati. Elektronske evidence o tem delu zahteve organ nima, ima knjigo Operacijski protokol – v klasični pisni obliki, iz katere pa na enostaven način do zahtevanih podatkov ni mogoče priti.
3. Za dokumente, iz katerih izhaja običajni potek zdravljenja zapletov pri teh operacijah (način, v kateri instituciji, koliko časa itd.), je organ pojasnil, da nima sprejetega nobenega dokumenta v zvezi s tem vprašanjem. Posledice zapletov se skušajo odpraviti v skladu z medicinsko doktrino in dobro klinično prakso, ki pa ni zapisana.
4. Za dokumente, iz katerih je razvidno, kakšna politika in praksa je sprejeta v KC Ljubljana za odpravljanje posledic operativnega zapleta, je organ pojasnil, da nima sprejetega nobenega dokumenta v zvezi s tem vprašanjem. Posledice zapletov se skušajo odpraviti v skladu z medicinsko doktrino in dobro klinično prakso, ki pa ni zapisana. Strokovna vprašanja se obravnavajo v strokovni literaturi.
5. Za dokumente, iz katerih izhaja, kakšno pomoč in oskrbo lahko pričakuje pacient in njegovi svojci s strani KC Ljubljana v primeru hujših zapletov pri operacijah, opravljenih pri UKC LJ, je organ pojasnil, da dela v skladu z sprejetimi etičnimi kodeksi, da pa posebnega internega predpisa nima, saj ga ni dolžan imeti. Etični kodeksi so objavljeni na spletni strani Zdravniške zbornice ter Zbornice zdravstvene in babiške nege.
6. Za dokumente, iz katerih izhaja, do kakšne mere in stopnje je osebje KC Ljubljana po internih aktih dolžno odpraviti posledice zapleta pri operaciji (z navedbo pravnega akta in temelja), je organ pojasnil, da je osebje UKC LJ zavezano etičnim in strokovnim načelom, ki veljajo v stroki, o tem ni sprejetega nobenega notranjega akta organa, saj te zaveze organu ne daje noben pravni akt. Pacientu se nudi ustrezna strokovna pomoč, da se posledice zapleta odpravijo v največji možni meri.
7. Za dokumente, iz katerih izhaja, kdo je odgovorna oseba za reševanje problemov, povezanih z odpravo oziroma omilitvijo posledic zapleta pri operaciji, je organ pojasnil, da je odgovorna oseba v takih primerih lečeči zdravnik, ki je zavezan k temu, da v največji možni meri naredi vse za odpravo oziroma omilitev zapleta. Organ je pojasnil, da ima o tem informativno knjižico za paciente in informativno obvestilo, ki je v pisni obliki dostopno v vseh prostorih organa, kjer se zadržujejo pacienti ali njihovi bližnji. Dostopno je tudi na spletni strani organa. Informativno knjižico dobi vsak pacient, ki je sprejet na zdravljenje v UKC LJ.
8. Za dokumente, iz katerih izhaja, koliko posegov mora posamezni zdravnik opraviti, da se šteje, da je metoda zdravljenja uveljavljena in da ne gre več za eksperimentalno metodo zdravljenja, je organ pojasnil, da napisanih pravil oziroma dokumentov o tem vprašanju nima, dela pa v skladu z uveljavljeno etiko in doktrino, ki sta sprejeti v stroki.
9. Za dokumente, iz katerih izhaja, pri kakšnem zdravstvenem stanju in v katerem obdobju zdravljenja je upravičeno zdravljenje s hiperbarično komoro, je organ pojasnil, da za zdravljenje s hiperbarično komoro nima sprejetih nobenih dokumentov, iz katerih bi izhajalo, kdaj bi bilo zdravljenje na ta način upravičeno. To je stvar strokovne presoje in zahteva indikacijo, ki jo določi zdravnik.
Pooblaščenec je prevzel tudi en izvod dokumenta Obvestilo za paciente o možnih načinih za vložitev pritožbe ter dokumenta Informacije za paciente in obiskovalce.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Obveznosti organa po ZDIJZ
Organ v konkretnem postopku o zahtevi prosilca ni odločal po ZDIJZ, temveč je njegove zahteve (teh je bilo več, na različnih pravnih podlagah), obravnaval v skladu z Zakonom o pacientovih pravicah (Ur.l. RS, št. 15/2008; ZPacP) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; ZVOP-1). Iz dokumentacije, ki jo je pridobil Pooblaščenec, izhaja, da je organ prosilcu na njegove številne dopise sicer odgovarjal pisno, vendar mu ni (Pooblaščenec poudarja, da le v zvezi z zahtevo po ZDIJZ) posredoval nobenega dokumenta.
Pooblaščenec pojasnjuje, da v kolikor organ zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, kot to določa prvi odstavek 22. člena ZDIJZ. Naslednji odstavek navedenega člena pa določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop do informacij javnega značaja delno ali v celoti zavrne, kar velja tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja. Zavrnilna odločba mora poleg ostalih sestavin vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena ter pouk o pravnem sredstvu. ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Če organ v roku iz 23. člena ZDIJZ prosilcu ne omogoči dostopa do informacije, se šteje, da je zahtevo zavrnil. Navedeno pomeni, da je treba v postopku dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko organ zahtevo prosilca delno ali v celoti zavrne, izdati upravno odločbo, s katero prosilec dobi pravico do pravega varstva. Ker organ v konkretnem postopku odločbe ni izdal, je kljub temu, da je prosilcu odgovarjal s pisnimi dopisi, pravno formalno še vedno v molku.
Pri tem Pooblaščenec opozarja še, da mora organ, v skladu z načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5. člena ZDIJZ, prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij, razen v primeru, če ugotovi, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer je dokazno breme za dokazovanje obstoja izjem na organu.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. organ mora z njo razpolagati,
2. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
3. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, nahaja pa se lahko tudi v obliki dokumenta, ki ga je organ pridobil od drugih oseb. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
Pooblaščenec opozarja na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije na podlagi določil zakona izvzete iz prostega dostopa.
V konkretni zadevi ni nobenega dvoma, da organ kot javni zdravstveni zavod in s tem oseba javnega prava, že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. Odlok o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center (Ur.l. RS, št. 138/2006; Odlok) namreč v 2. členu določa, da je Univerzitetni klinični center pravna oseba s statusom javnega zdravstvenega zavoda.
V zvezi z delom zahteve prosilca, ki se nanaša na dokumente, iz katerih bi izhajalo, kdo je odgovorna oseba za reševanje problemov, povezanih z odpravo oziroma omilitvijo posledic zapleta pri operaciji, je organ Pooblaščencu pojasnil, da je odgovorna oseba v takih primerih lečeči zdravnik, ki je zavezan k temu, da v največji možni meri naredi vse za odpravo oziroma omilitev zapleta. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da ima v zvezi z navedeno tematiko organ pripravljeno pisno informativno knjižico za paciente in informativno obvestilo, ki je v pisni obliki dostopno v vseh prostorih organa, kjer se zadržujejo pacienti ali njihovi bližnji. Dostopen je tudi na spletni strani organa. Informativno knjižico dobi vsak pacient, ki je sprejet na zdravljenje v UKC LJ. Pooblaščenec je od organa pridobil izvoda dokumenta Obvestilo za paciente o možnih načinih za vložitev pritožbe ter dokumenta Informacije za paciente in obiskovalce, ki sta nedvomno dokumenta, ki spadata v delovno področje organa, saj se nanašata na njegovo temeljno dejavnost, ki je v skladu z določbo 4. člena Odloka zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, izobraževalna dejavnost in raziskovalna dejavnost. Organ s svojimi klinikami, inštituti in drugimi organizacijskimi enotami opravlja bolnišnično in ambulantno specialistično dejavnost za področje ljubljanske zdravstvene regije in drugih regij, če nimajo ustrezne zdravstvene dejavnosti na regionalni ravni, ter zdravstveno dejavnost na terciarni ravni. Terciarno zdravstveno dejavnost predstavlja skrb za uravnotežen razvoj specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, uvajanje novih zdravstvenih metod, posredovanje novega znanja in veščin drugim zdravstvenim zavodom, izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev ter izvajanje tistih zdravstvenih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti. Organ opravlja tudi druge dejavnosti, ki so potrebne za njegovo delovanje in so v skladu z njegovimi strokovnimi in poslovnimi interesi. To pa so med drugim bolnišnična zdravstvena dejavnost, specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost, druge zdravstvene dejavnosti, dejavnost lekarn, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine in podobno. Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da zgoraj navedena dokumenta, spadata v delovno področje organa, saj se nanašata na postopke zdravstvene obravnave in bivanja v UKC LJ ter na informacije, ki jih organ zagotavlja za paciente in obiskovalce v okviru opravljanja zgoraj navedenih dejavnosti organa. Organ je dokumenta Pooblaščencu tudi izročil, kar pomeni, da izpolnjujeta tudi pogoja razpolaganja in materializirane oblike, ki sta temeljna pogoja za ugotavljanje obstoja informacije javnega značaja.
Pooblaščenec je v konkretnem pritožbenem postopku v nadaljevanju ugotavljal, ali v zvezi z zahtevo prosilca, organ morda razpolaga še s kakšnim dokumentom.
Za obstoj dokumentov, iz katerih bi izhajalo, koliko operacij epidermoidnih cist v bazi lobanje je bilo v letih 2006 in 2007 opravljenih na oddelku za nevrokirurgijo KC Ljubljana, Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi organu nalagala, da bi takšne dokumente moral izdelati oziroma, da bi takšne podatke organ moral zbirati. Vodenja take evidence ne predvideva niti Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l. RS, št. 65/2000; ZZPPZ). Pooblaščenec verjame, da elektronske evidence o tem delu zahteve prosilca organ nima, ima pa knjigo Operacijski protokol v klasični pisni obliki, iz katere pa na enostaven način do zahtevanih podatkov ni mogoče priti. Enako je Pooblaščenec ugotovil tudi glede obstoja dokumentov, iz katerih bi izhajalo, koliko takšnih operacij je bilo na tem oddelku izvedenih do maja 2007 in koliko jih je opravil ….. Dokumentov, ki bi se nanašali na ta del zahteve prosilca, torej organ nima.
Glede obstoja dokumentov, iz katerih bi izhajal običajni potek zdravljenja zapletov pri teh operacijah (način, v kateri instituciji, koliko časa itd.), Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi organu nalagala sprejetje takšnih dokumentov. Organ je po mnenju Pooblaščenca zadovoljivo in utemeljeno pojasnil, da se posledice zapletov skušajo odpraviti v skladu z medicinsko doktrino in dobro klinično prakso, ki pa ni zapisana. Enako je Pooblaščenec ugotovil tudi za dokumente, iz katerih bi bilo razvidno, kakšna politika in praksa je sprejeta v KC Ljubljana za odpravljanje posledic operativnega zapleta. Strokovna vprašanja se namreč obravnavajo v strokovni literaturi. Dokumentov, ki bi se nanašali na ta del zahteve prosilca, torej organ nima. Iz dokumentov, ki so v spisu, izhaja tudi, da so resnične trditve organa, da je prof. Dolenc prosilca povabil, da bi se z njim v zvezi z njegovo zahtevo z dne 30. 6. 2008 pogovoril, čeprav gre za vprašanja na katerega uradno lahko odgovori le izvedenec ustrezne medicinske stroke.
Za obstoj dokumentov, iz katerih bi izhajalo, kakšno pomoč in oskrbo lahko pričakuje pacient in njegovi svojci s strani KC Ljubljana v primeru hujših zapletov pri operacijah, opravljenih pri UKC LJ, Pooblaščenec ni našel pravne podlage za to, da bi organ moral imeti sprejet posebni interni predpis. Pri organu osebje dela v skladu z sprejetimi etičnimi kodeksi, ki so objavljeni na spletni strani Zdravniške zbornice ter Zbornice zdravstvene in babiške nege, kjer so dostopni vsakomur. Enako velja tudi za dokumente iz katerih bi izhajalo, do kakšne mere in stopnje je osebje KC Ljubljana po internih aktih dolžno odpraviti posledice zapleta pri operaciji. Dokumentov, ki bi se nanašali na ta del zahteve prosilca (razen navedenih etičnih kodeksov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh), torej organ nima.
Za obstoj dokumentov, iz katerih bi izhajalo, koliko posegov mora posamezni zdravnik opraviti, da se šteje, da je metoda zdravljenja uveljavljena in da ne gre več za eksperimentalno metodo zdravljenja, Pooblaščenec ni našel pravne podlage za to, da bi organ moral imeti napisana pravila oziroma da bi o tem pri organu morali obstajati kakršni koli dokument, verjame pa organu, da dela v skladu z uveljavljeno etiko in doktrino, ki sta v stroki sprejeti. Dokumentov, ki bi se nanašali na ta del zahteve prosilca, torej organ nima.
Za obstoj dokumentov, iz katerih bi izhajalo, pri kakšnem zdravstvenem stanju in v katerem obdobju zdravljenja je upravičeno zdravljenje s hiperbarično komoro, Pooblaščenec ni našel pravne podlage za to, da bi organ moral imeti napisana pravila oziroma da bi o tem pri organu morali obstajati kakršni koli dokument iz katerega bi izhajalo, kdaj bi bilo zdravljenje na ta način upravičeno, verjame pa, da je to stvar strokovne presoje in zahteva indikacijo, ki jo določi zdravnik. Dokumentov, ki bi se nanašali na ta del zahteve prosilca, torej organ nima.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga le z zgoraj navedenima dokumentoma, je odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
3. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbi prosilca tako ugodil in na podlagi tretjega odstavka 255. člena izdal svojo odločbo, saj je na podlagi pridobljenih dokumentov in dokazov lahko sam rešil zadevo.
Organ je dolžan prosilcu v 8 (osmih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka