Igor Kršinar, Reporter - Generalni sekretariat Vlade RS
+ -Številka: 090-150/2009/4
Kategorije: Test interesa javnosti, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Številka: 090-150/2009/4
Datum: 11. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E in 65/08-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Igorja Kršinarja, novinarja revije Reporter, Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 10. 2009, zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade RS, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 09001-13/2009/2 z dne 8. 10. 2009, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo »Poročila posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja urada Vlade RS za verske skupnosti št. 0131-50/2008/18 z dne 19. 3. 2009« (14 strani), pri čemer mora:
- na str. 1., pod tč. 1. prekriti osebna imena prijavljenih kandidatov, razen kandidata, ki je bil izbran za položaj direktorja urada Vlade RS za verske skupnosti,
- na str. 1., pod tč. 1., v zadnjem odstavku besedila, prekriti ime in priimek kandidata/ke, ki je opravičil/a svojo odsotnost na prvi seji,
- na str. 2., pod tč. 3, v tretjem odstavku besedila, prekriti imena in priimke kandidatov, ki so primerni kandidati za položaj direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti, razen kandidata, ki je bil izbran za ta položaj,
- na str. 2., pod tč. 3, v zadnjem odstavku besedila, prekriti imena in priimke dveh kandidatov, ki za navedeni položaj nista primerna,
- na str. 3, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 4, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 5, celotno pisno obrazložitev ocene,
- na str. 9, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 10, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 11, celotno pisno obrazložitev ocene,
- na str. 12, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 13, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 14, celotno pisno obrazložitev ocene.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca z dne 7. 9. 2009 zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 7. 9. 2009 vložil zahtevo za mnenje kadrovsko – akreditacijske komisije v primeru kandidatur za direktorja urada za verske skupnosti ter revizijsko poročilo za ta urad, ki je vplivalo na izbor direktorja urada. Z zahtevanimi dokumenti se je želel seznaniti v elektronski obliki, v kolikor je to mogoče.
Organ je prosilcu dne 11. 9. 2009 posredoval odgovor, da sta obe gradivi, o katerih sprašuje, označeni z oznako interno, zato mu jih ne more posredovati.
Prosilec je organu dne 14. 9. 2009 ponovno posredoval zahtevo, naj mu pošlje zahtevane dokumente, pri čemer je dokumente specificiral na naslednji način:
- Sklep o imenovanju direktorja urada za verske skupnosti,
- Poročilo interne natečajne komisije uradniškega sveta o ustreznosti kandidatov za direktorja urada za verske skupnosti,
- Revizijsko poročilo o delu urada za verske skupnosti.
Prosilec je obenem navedel, da v kolikor posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke, naj se ti izbrišejo ali prečrtajo.
Na zahtevo prosilca je organ odgovoril dne 14. 9. 2009. Prosilcu je posredoval vladno gradivo in sklep o imenovanju direktorja Urada RS za verske skupnosti. Glede poročila posebne natečajne komisije je organ navedel, da ga bo prosilcu posredoval po prejemu pisnih soglasij s strani kandidatov, ki so bili s strani posebne natečajne komisije ocenjeni kot primerni kandidati za položaj. Revizijsko poročilo o delu urada za verske skupnosti je po mnenju organa interni dokument, ki ni neposredno vplival na predlog generalnega sekretarja, da za direktorja Urada RS za verske skupnosti imenuje g. Aleša Guliča.
Prosilec je zoper odločitev organa dne 6. 10. 2009 vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot pritožbo zoper molk organa. Iz nje med drugim izhaja, da je prosilec prejel revizijsko poročilo o delu urada za verske skupnosti, da pa vztraja pri posredovanju poročila posebne natečajne komisije. Prosilec med drugim navaja, da mu generalni sekretar ni želel posredovati poročila zaradi varstva osebnih podatkov v njem, hkrati pa je vsem novinarjem posredoval revizijsko poročilo, v katerem je polno osebnih podatkov, konkretno ljudi, ki so od urada prejeli povračilo potnih stroškov.
Pooblaščenec je organ dne 7. 10. 2009 z dopisom št. 0900-244/2009/2 pozval zaradi molka organa.
Organ je dne 8. 10. 2009 izdal odločbo št. 09001-13/2009/2, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca za posredovanje dokumenta, ki se nanaša na imenovanje direktorja urada za verske skupnosti – poročila uradniškega sveta. V obrazložitvi navaja, da zahtevanemu dokumentu ustreza »Poročilo posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja urada Vlade RS za verske skupnosti št. 0131-50/2008/18 z dne 19. 3. 2009«. Navedeni dokument vsebuje osebne podatke kandidatov (izbranega in neizbranih), ki so sodelovali v javnem natečaju za položaj direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti, zato organ ocenjuje, da je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, je organ delno ugodil zahtevi prosilca, in sicer v delu, ki se nanaša na izbranega kandidata g. Aleša Guliča, ki je bil na podlagi odločbe Vlade RS imenovan na položaj direktorja urada. V delu, ki se nanaša na ostale (neizbrane) kandidate, pa je organ zahtevo prosilca zavrnil. V primeru neizbranih kandidatov v javnem natečaju, na katerega se nanaša zahtevani dokument, je organ ocenil da bi razkritje vsebine poročila (v delu, ki se nanaša na te kandidate) lahko pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ mora na podlagi ZVOP-1 osebne podatke kandidatov varovati in jih sme obdelovati le za namene, za katere jih zbira, in jih brez podlage v zakonu ali osebne privolitve posameznikov, na katere se nanašajo, ne sme posredovati. Kandidati v postopku javnega natečaja take osebne privolitve niso podali. Organ je nadalje ugotovil tudi, da v konkretnem primeru ne gre niti za okoliščine, zaradi katerih bi bile pravice do varstva osebnih podatkov lahko omejene po 36. členu ZVOP-1. V delu dokumenta, ki se nanaša na neizbrane kandidate, tudi ne gre za primer, ko bi bil javni interes razkritja informacij javnega značaja močnejši od interesa kandidatov za omejitev dostopa do osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), prosilec pa tega niti ne zatrjuje. V skladu s 7. členom ZDIJZ je organ prosilcu odobril delni dostop do zahtevanega dokumenta, in sicer na način, da je izločil dele dokumenta, ki se nanašajo na neizbrane kandidate. V skladu s 25. členom ZDIJZ, je organ prosilcu odobril dostop z vpogledom.
Na odločitev organa je prosilec pri organu dne 15. 10. 2009 vložil pritožbo. V njej navaja, da se pritožuje, ker mu organ ni posredoval zahtevanega dokumenta v celoti, saj gre za informacijo javnega značaja v skladu z ZDIJZ in je njeno razkritje v javnem interesu, ki ima prednost pred morebitnim interesom kandidatov za omejitev dostopa do osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Svojo pritožbo utemeljuje z naslednjimi obrazložitvami: Prvič, v javnosti so ostala nejasna ozadja pri imenovanju direktorja urada za verske skupnosti, saj je predsednik Vlade RS g. Borut Pahor na tiskovni konferenci po imenovanju direktorja urada 3. 9. 2009 izjavil, da je prejšnjega direktorja dr. Draga Čeparja prosil, naj še naprej vodi urad, premislil pa si je, ko je prišlo poročilo revizorja. Na tiskovni konferenci generalnega sekretarja Vlade mag. Milana M. Cvikla 23. 9. 2009 pa je ta omenil, da so določeni zadržki glede dr. Draga Čeparja razvidni tudi v poročilu posebne natečajne komisije, ki je preverjala strokovno usposobljenost kandidatov, zato je tudi v javnem interesu razkritje tega dokumenta oziroma informacije javnega značaja. Drugič, dva dni za omenjeno tiskovno konferenco, torej 25. 9. 2009, je tednik Mladina objavil povzetek poročila posebne natečajne komisije, dostop do katerega je organ prosilcu zavrnil. Tretjič, trditev generalnega sekretarja Vlade, da nam vpogled v omenjeni dokument zavrača zaradi varstva osebnih podatkov, je neresna, saj je na tiskovni konferenci 23. 9. 2009 generalni sekretar Vlade RS vsem novinarjem izročil podoben dokument, interno revizijsko poročilo, v katerem mrgoli osebnih podatkov oseb s konkretnimi imeni in priimki, med drugim tudi tistih, ki so zgolj prejeli denar za povračilo potnih stroškov. Če se generalnemu sekretariatu v tem primeru ni zdelo potrebno zaščititi osebnih podatkov ljudi, ki sploh niso javne osebe, je nerazumljivo, zakaj domnevno varuje osebne podatke ljudi, ki so kandidirali na državno funkcijo. Četrtič, generalni sekretariat tudi ni izrecno navedel, da so se neizbrani kandidati sklicevali na varstvo osebnih podatkov. Tudi če bi to storili, bi bil njihov interes za omejitev dostopa do osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 manjši od javnega interesa do razkritja informacij javnega značaja po ZDIJZ. Prosilec navaja, da zato od pristojne osebe, ki bo obravnavala njegovo pritožbo, pričakuje, da bo ugodila njegovi pritožbi in odredila vpogled v poročilo posebne natečajne komisije za imenovanje direktorja za verske skupnosti.
Organ je pritožbo prosilca dne 22. 10. 2009, z dopisom št. 09001-13/2009/5 z dne 21. 10.2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je prosilca dne 27. 10. 2009 po elektronski pošti pozval, naj se, glede na navedbe v prvotni zahtevi z dne 7. 9. 2009, da želi elektronsko obliko dokumentov in pritožbi z dne 15. 10. 2009, da pričakuje, da bo Pooblaščenec njegovi pritožbi ugodil in odredil vpogled, izjasni, kakšen način dostopa do zahtevane informacije zahteva ter ali se pritožuje v celoti ali samo v zavrnilnem delu.
Prosilec je Pooblaščencu dne 27. 10. 2009 posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da se pritožuje v delu, ki se nanaša na neizbrane kandidate. Zanima ga namreč, kaj so člani komisije menili o dr. Dragu Čeparju, ki je bil primarna izbira predsednika vlade g. Boruta Pahorja. Zahteva fotokopijo tega dokumenta, če pa mu organ iz katerega koli razloga te ne more poslati, pa naj mu omogoči vsaj vpogled v dokument.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati. Iz odgovora prosilca Pooblaščencu izhaja, da se prosilec pritožuje v delu, ki se nanaša na neizbrane kandidate in glede tega zahteva posredovanje fotokopije zahtevanega dokumenta. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, je Pooblaščenec preizkusil zavrnilno odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi) državni organi. Vlada RS je v skladu s 1. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 4/93, s spremembami in dopolnitvami) organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije in kot taka nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V konkretnem primeru so zahtevani dokumenti nastali v zvezi z delom organa, to je v okviru izbirnega postopka za zasedbo položaja Direktorja Urada RS za verske skupnosti, čemur organ niti ni oporekal. Obenem ni nobenega dvoma, da organ z vsemi zahtevanimi informacijami razpolaga in da se te nahajajo v materializirani obliki. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. V nadaljevanju je tako opravil preizkus, ali navedene informacije predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa gre morebiti za katero izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
3. Presoja izjem od prostega dostopa
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa.
3.1 O varstvu osebnih podatkov
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1 – UPB1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov, kar je v konkretnem primeru predmet presoje Pooblaščenca, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1-UPB1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spada tudi organ, dopustna, če tako določa zakon.
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obenem izhaja, da nimajo vsi osebni podatki hkrati statusa t.i. varovanih osebnih podatkov, kar pomeni, da je razkritje osebnih podatkov v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je vpogledal v Poročilo posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti, številka: 0131-50/2008/18 z dne 19. 3. 2009, ki obsega 14 strani. Ugotovil je, da navedeni dokument vsebuje tudi osebne podatke neizbranih kandidatov, s katerimi se želi seznaniti prosilec. V tem pritožbenem postopku je bilo tako bistveno vprašanje, ali zahtevani podatki o neizbranih kandidatih predstavljajo osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali s porabo javnih sredstev.
Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, 63/2007 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zaključil, da 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v konkretnem primeru ne more biti pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov. Namreč, kandidati, ki niso bili izbrani, niso sklenili delovnega razmerja z organom, prav tako pa niso vstopili v nobeno drugo javnopravno razmerje v smislu izvajanja javne funkcije. Tudi do porabe javnih sredstev s strani neizbranih kandidatov v obravnavanem primeru ni prišlo. Glede navedb prosilca, da se neizbrani kandidati niso sklicevali na varstvo osebnih podatkov, Pooblaščenec pojasnjuje, da je po 9. členu ZVOP-1-UPB1 pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (komor spada tudi organ) lahko le zakon, zato organ, tudi v primeru morebitnega soglasja neizbranih kandidatov, njihovih osebnih podatkov ne bi smel razkriti. Osebna privolitev posameznika namreč v javnem sektorju po ZVOP-1-UPB1 ni pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov. Organ torej ne more biti vezan na posebno osebno privolitev, zavrnitev oziroma stališče konkretnih neizbranih kandidatov. Posamezniki namreč niso »lastniki« svojih osebnih podatkov; v skladu z 38. členom Ustave RS in ZVOP-1-UPB1 imajo posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, možnost seznaniti se z osebnimi podatki, ki se nanje nanašajo, nimajo pa z njimi pravice razpolagati. Obveznosti v zvezi z vodenjem, obdelavo, predvsem pa z zavarovanjem osebnih podatkov iz določene zbirke se namreč nanašajo na upravljavca, v tem primeru organ, ki je hkrati tudi zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Seveda pa ni nobenega zadržka, da neizbrani kandidati teh podatkov ne bi sami posredovali prosilcu, v kolikor to želijo.
Glede navedb prosilca, da je sklicevanje na izjemo varstva osebnih podatkov absurdno, ker je organ vsem novinarjem izročil podoben dokument, interno revizijsko poročilo, v katerem kar mrgoli osebnih podatkov oseb, Pooblaščenec pojasnjuje, da konkretno interno poročilo sicer ni predmet tega pritožbenega postopka, da pa, v kolikor so v tem dokumentu navedeni osebni podatki posameznikov, ki so prejeli javna sredstva (npr. povračilo potnih stroškov) ali gre za posameznike, ki so javni uslužbenci ali izvajajo javno funkcijo, v skladu z zgoraj pojasnjeno določbo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke, zato jih je dopustno razkriti. V tem pa je tudi razlika glede na osebne podatke neizbranih kandidatov, kjer pogoji iz 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, niso izpolnjeni.
V skladu z vsem zgoraj navedenim gre torej pri osebnih podatkih o neizbranih kandidatih, ki jih je zahteval prosilec, za varovane osebne podatke, ki po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
4. Test interesa javnosti
Glede na to, da se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na interes javnosti oz. na to, da v konkretnem primeru interes javnosti prevlada nad varstvom osebnih podatkov neizbranih kandidatov, se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi do tega, in sicer v zvezi s tistim delom dokumenta, glede katerega je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, torej izjeme iz 3 tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Test prevladujočega interesa javnosti omogoča 2. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere ne sodijo varovani osebni podatki, zato je izvajanje testa interesa javnosti v konkretnem primeru dovoljeno.
Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Bistvo presoje testa interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši javni razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.
Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, predvsem za prosilca kot novinarja, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogroženo varstvo osebnih podatkov posameznikov.
V obravnavani zadevi prosilec ni izkazal, da je razkritje varovanih osebnih podatkov neizbranih kandidatov v javnem interesu, ker bi to prispevalo k širši razpravi in razumevanju nečesa, kar je pomembno za širšo javnost. Po mnenju Pooblaščenca javno razčiščevanje okoliščin, ki so vplivale na to, da določen kandidat ni bil ponovno imenovan na določeno položajno delovno mesto, ne prevlada nad varstvom osebnih podatkov tega (in drugih) neizbranih kandidatov. Prosilec v zahtevi in pritožbi ne navaja nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da so bile pri imenovanju direktorja urada za verske skupnosti določene nepravilnosti, niti ne navaja, da izbrani kandidat ne bi izpolnjeval zakonsko odločenih pogojev oz. drugih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bo ravno razkritje osebnih podatkov neizbranih kandidatov prispevalo k širšemu razumevanju tematike, ki je v javnem interesu. Iz veljavnih določb ZJU (glej 64. člen) obenem ne izhaja, da bi funkcionar, ki imenuje uradnika na položajno delovno mesto, moral upoštevati, kdo je to delovno mesto zasedal do tedaj in da bi imel ta kandidat kakšen poseben status. Posebna natečajna komisija, imenovana za izbor na za položajno delovno mesto, ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Natečajna komisija seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, predloži funkcionarju, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Med temi kandidati funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren, izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Funkcionarju odločitve iz tega odstavka ni treba posebej obrazložiti; o izbiri se ne izda sklep, temveč se izbranega in neizbrane kandidate le obvesti. Upoštevaje navedeno zakonsko podlago torej funkcionarju, ki imenuje uradnika na položaj, ni treba utemeljiti, zakaj se je odločil za določenega kandidata, pogoj pa je, da izbrani kandidat izpolnjuje zakonsko določene pogoje in da ga posebna natečajna komisija uvrsti na seznam kandidatov, ki so po njeni oceni primerni za položaj. Z vidika interesa javnosti je torej pomembno, da je izbrani kandidat ocenjen kot primeren za položaj in da izpolnjuje zakonsko določene pogoje, posledično pa velja, da v tem delu niso varovani osebni podatki izbranega kandidata. Z vidika nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja mora imeti namreč javnost možnost preveriti, ali kandidat, ki je bil izbran, izpolnjuje zakonske pogoje, kar pa za neizbrane kandidate ne velja. Te osebe namreč ne sklenejo delovnega razmerja v javnem sektorju, ne opravljajo javne funkcije in niso javne osebe, kot zmotno navaja prosilec v pritožbi. Zgolj dejstvo, da se je posameznik kot kandidat prijavil na položajno delovno mesto v javnem sektorju, za katerega ni bil izbran, ne pomeni, da se odreče pravici do varstva osebnih podatkov oz. da pravica javnosti vedeti prevlada nad varstvom njegovih osebnih podatkov.
Pooblaščenec tako v konkretnem primeru ocenjuje, da vse okoliščine in škodni test pripeljejo do zaključka, da ni podan prevladujoč interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij v razmerju do interesa varstva pravic posameznikov, da ti podatki ostanejo zavarovani, ker gre za varovane osebne podatke.
5. Institut delnega dostopa
Bistvena dolžnost organa v postopku z zahtevo za dostop do informacij je, da ravna v prid načela transparentnosti (2. člen ZDIJZ), in če je le možno, odloča z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če se lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izloči iz dokumenta, ne da bi bila s tem ogrožena njegova zaupnost. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in Uradni list RS, št. 119/2007, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:
- fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
- zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.
Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov se namreč onemogoči, da bi se javnost seznanila s podatki o neizbranih kandidatih, ki predstavljajo varovane osebne podatke. Skladno z navedenim je organ v zahtevanem dokumentu dolžan prekriti naslednje varovane podatke:
- na str. 1., pod tč. 1. prekriti osebna imena prijavljenih kandidatov, razen kandidata, ki je bil izbran za položaj direktorja urada Vlade RS za verske skupnosti,
- na str. 1., pod tč. 1., v zadnjem odstavku besedila, prekriti ime in priimek kandidata/ke, ki je opravičil/a svojo odsotnost na prvi seji,
- na str. 2., pod tč. 3, v tretjem odstavku besedila, prekriti imena in priimke kandidatov, ki so primerni kandidati za položaj direktorja Urada Vlade RS za verske skupnosti, razen kandidata, ki je bil izbran za ta položaj,
- na str. 2., pod tč. 3, v zadnjem odstavku besedila, prekriti imena in priimke dveh kandidatov, ki za navedeni položaj nista primerna,
- na str. 3, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 4, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 5, celotno pisno obrazložitev ocene,
- na str. 9, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 10, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 11, celotno pisno obrazložitev ocene,
- na str. 12, nad tabelo zgoraj, prekriti ime in priimek kandidata, čigar strokovna usposobljenost se je ocenjevala,
- na str. 13, celotno pisno obrazložitev ocene, razen končne ocene primernosti kandidata zgoraj,
- na str. 14, celotno pisno obrazložitev ocene.
V preostalem delu mora organ, v roku 15 dni od prejema te odločbe, prosilcu posredovati fotokopijo »Poročila posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja urada Vlade RS za verske skupnosti št. 0131-50/2008/18 z dne 19. 3. 2009« (14 strani).
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da iz zahteve prosilca izhaja, da se je prosilec z zahtevano informacijo želel seznaniti v obliki fotokopije, zato organ ni pravilno uporabil določbe 25. člena ZDIJZ, v skladu s katero je prosilcu omogočil vpogled. Iz navedene določbe, v povezavi z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ, namreč sledi, da je prosilec (in ne organ) tisti, ki mora opredeliti, na kakšne način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Pravico izbire (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) ima torej prosilec.
Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka