Prosilec - Ministrstvo za okolje in prostor
+ -Številka: 090-147/2009/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-147/2009/6
Datum: 10. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-49/2009, z dne 1. 9. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 15. 5. 2009 na organ posredovala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala kopijo dokumenta »Inženirskogeološke in hidrološke razmere na ožjem območju plazu …. (št. 25) s predlogom odvodnjavanja površinske in podzemne vode ter sanacijskimi ukrepi na območju …. hiše«, ki sta ga pripravili podjetji Hidroconsulting d.o.o. in Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane« ter posredovanje pisne obrazložitve in utemeljitve razlogov za navedbe v dopisu, št. 35423-1/2007/30 z dne 7. 5. 2009, kjer organ navaja, da so plazovi posledica nestrokovnega in nepravilnega posega v prostor.
Organ je dne 1. 9. 2009 izdal odločbo št. 090-49/2009 s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Organ v obrazložitvi navaja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato zahtevo prosilke zavrača.
Zoper navedeno odločbo se je prosilka pritožila dne 30. 9. 2009. Iz vročilnice je razvidno, da je bila odločba prosilki vročena dne 21. 9. 2009, tako da je pritožba z dne 30. 9. 2009 pravočasna.
Prosilka v pritožbi navaja, da vztraja pri svoji zahtevi, da ji organ posreduje zahtevane podatke in kopije informacij, ki jih je vzpostavilo samo ali jih je pridobilo od drugih organov (Občine Vransko) in jih v materializirani obliki tudi hrani in o njihovi izvedbi vodi podatek v svojih evidencah oziroma zbirkah (Inženirskogeološke in hidrološke razmere na ožjem območju plazu …. (št. 25) s predlogom odvodnjavanja površinske in podzemne vode ter sanacijskimi ukrepi na območju …. hiše«, ki sta ga pripravili podjetji Hidroconsulting d.o.o. in Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane; pisna obrazložitev in utemeljitev razlogov za navedbe v dopisu, št. 35423-1/2007/30 z dne 7. 5. 2009, kjer organ navaja, da so plazovi posledica nestrokovnega in nepravilnega posega v prostor). Prosilka v pritožbi zahteva tudi odgovore na 4 dodatne zahteve in vprašanja, ki jih je v predmetni pritožbi na novo zastavila.
Pooblaščenec je od organa dne 16. 10. 2009 prejel odstopljeno pritožbo prosilke skupaj z vso dokumentacijo, s katero organ v zvezi z zahtevo prosilke razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. organ mora z njo razpolagati,
2. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
3. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec opozarja na načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije na podlagi določil zakona izvzete iz prostega dostopa.
V konkretni zadevi ni nobenega dvoma, da organ kot državni organ že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ.
Pooblaščenec je od organa pridobil vse dokumente iz zadeve, s katerimi v zvezi z zahtevo prosilke razpolaga in ki so v zvezi z njeno zahtevo nastali. Pridobil je tudi uradni zaznamek organa z dne 17. 8. 2009, iz katerega izhaja, da organ drugih informacij, razen teh, ki so v njegovem spisu in ki ga je dne 9. 10. 2009 skupaj s pritožbo prosilke poslal Pooblaščencu, v zvezi z zahtevo prosilke, ne poseduje.
Pooblaščenec je ugotovil, da v dokumentaciji, ki mu jo je organ posredoval ni dokumenta »Inženirskogeološke in hidrološke razmere na ožjem območju plazu …. (št. 25) s predlogom odvodnjavanja površinske in podzemne vode ter sanacijskimi ukrepi na območju …. hiše«, ki sta ga pripravili podjetji Hidroconsulting d.o.o. in Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane« ter tudi ne dokumenta, iz katerega bi izhajala obrazložitev in utemeljitev razlogov za navedbe v dopisu, št. 35423-1/2007/30 z dne 7. 5. 2009, kjer organ navaja, da so plazovi posledica nestrokovnega in nepravilnega posega v prostor.
Pooblaščenec nima nobenega razloga, da navedbam pooblaščene osebe organa ne bi verjel, saj iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilke izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanju njenih zahtev in ji na njene zahteve tudi odgovarja. Pooblaščencu tudi ni poznana določba veljavne slovenske zakonodaje, na podlagi katere bi organ zahtevana dokumenta moral imeti in bi to lahko Pooblaščencu vzbudilo razumen dvom v to, kar je organ v zgoraj citiranem uradnem zaznamku izrecno navedel. Pooblaščenec verjame organu, da z navedenima dokumentoma ne razpolaga, saj za nasprotno, kot rečeno, nima nobenega utemeljenega razloga.
2. Navajanje novih dejstev oziroma razširitev zahtevka
Pooblaščenec pojasnjuje, da o navedbah prosilke v pritožbi, ki se nanašajo na 2. – 4. točko ter na 6. točko navedb, s to odločbo ni odločal, saj gre v teh primerih dejansko za razširitev zahteve prosilke. Pooblaščenec je zato v skladu s četrtim odstavkom 65. člena ZUP dodatno zahtevo prosilke v reševanje odstopil pristojnemu prvostopenjskemu organu.
3. Sklepno
Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena (prvi odstavek 248. člena). Pritožbo prosilke je bilo potrebno v celoti zavrniti, ker organ z informacijami, ki jih prosilka zahteva, ne razpolaga.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka