Oddih Žitkovci d.o.o. - Ministrstvo za obrambo RS
+ -Številka: 090-146/2009/7
Kategorije: Kršitev postopka
Številka: 090-146/2009/7
Datum: 5. 3. 2010
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10 ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi gospodarske družbe Oddih Žitkovci d.o.o., Glavarjeva 45, 1001 Ljubljana, ki jo zastopa direktorica …., (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2009, zoper sklep o popravi izreka in obrazložitve sklepa Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca zoper sklep o popravi izreka in obrazložitve sklepa organa, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, se zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 7. 2009 na organ naslovil zahtevo, s katero je prosil, da mu organ v obliki elektronske pošte ali v obliki klasične pošte posreduje razpise javnih dražb ali druga obvestila o prodaji stražnic v (zemljiškoknjižnem) upravljanju MORS, pri katerih je od leta 2002 do 2007 sodeloval javni uslužbenec ………….. Organ je po prejemu navedene zahteve izdal sklep o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009. V izreku tega sklepa je organ zapisal, da se zakonsko določen rok za odločanje o dostopu do dokumentacije, ki se nanaša na dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice, ki jih je vodil g. …………, kar je predmet prosilčeve zahteve, podaljša za trideset delovnih dni. V obrazložitvi tega sklepa je organ navedel, da je prosilec na organ podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želel dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice, ki jih je vodil g. ………. Ker je dokumentacija, ki jo je zahteval prosilec, izredno obsežna in je nastajala v različnih časovnih obdobjih, je organ potreboval več časa za odločanje. Tako je organ na podlagi prvega odstavka 24. člena ZDIJZ odločil, da za pripravo dokumentacije potrebuje trideset delovnih dni več, kot to določa ZDIJZ v 23. členu – torej dvajset dni in dodatno trideset delovnih dni. Zatem je organ izdal še sklep, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, s katerim je popravil izrek in obrazložitev sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009. V izreku sklepa, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, je organ zapisal, da se v izreku in v obrazložitvi sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, ki ga je izdal organ v upravni zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja na zahtevo prosilca z dne 13. 7. 2009, napačna oznaka predmeta zahteve »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice« popravi tako, da se pravilna označba predmeta zahteve glasi »razpise javnih dražb za nekdanje vojaške stražnice«. V obrazložitvi istega sklepa je organ navedel, da je organ s sklepom, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, odločil o podaljšanju roka za odločanje o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009. V navedenem sklepu je pri pisanju sklepa prišlo do očitne pisne pomote. Zaradi poprave pisne pomote v sklepu je bilo zato treba izdati sklep o popravi pomote v skladu z drugim odstavkom 223. člena ZUP.
Prosilec je dne 2. 10. 2009 zoper sklep organa, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, vložil pritožbo, v začetku katere je opisal potek reševanja svojih zahtev, ki jih je vložil pred zahtevo, na katero se nanaša izpodbijani sklep. Nato je navedel, da je dne 13. 7. 2009 v pisni obliki vložil zahtevo za dostop do informacije o razpisih javnih dražb ali drugih obvestil o prodaji stražnic, pri katerih je od leta 2002 do 2007 sodeloval javni uslužbenec ………….. Dne 27. 7. 2009 je organ izdal sklep o tridesetdnevnem podaljšanju roka za odločanje o možnosti vpogleda v »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah«. Dne 30. 7. 2009 je prosilec organu poslal pisno pripombo na ta sklep, s katero ga je opozoril, da dne 13. 7. 2009 ni zahteval dokumentacije o izvedenih javnih dražbah, temveč razpise teh javnih dražb. Dne 31. 7. 2009 je organ prosilca pozval k plačilu pologa za dostop do dokumentacije o izvedenih javnih dražbah v višini 1.294,26 EUR ter navedel računski zmnožek glede sestavin te vsote, in sicer: 66 x 19,61. Sestavine zahtevane vsote niso pojasnjene, vendar prosilec na podlagi primerjave cenika in računskega zmnožka domneva, da gre za 66 ur dela osebe s VII. st. izobrazbe, pri čemer bi ta količina dela pomenila pripravo dokumentacije o izvedenih javnih dražbah. Ker pa je prosilec zahteval že obstoječe razpise dražb v elektronski ali tiskani obliki, ki jih hrani organ v svojem arhivu in ki ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, prosilec meni, da pošiljanje teh po elektronski pošti ali kopiranje teh ne more predstavljati 66 ur dela osebe s VII. st. izobrazbe, pa tudi sicer se organ v zahtevi po plačilu pologa sklicuje na pripravo dokumentacije in ne na javne razpise dražb. Po mnenju prosilca pa je neupravičeno tudi podaljšanje roka za odločitev o njegovi zahtevi z dne 13. 7. 2009 za trideset delovnih dni, saj pošiljanje obstoječih elektronskih zapisov iz arhiva organa z javnimi podatki ne more terjati toliko časa. Dne 7. 9. 2009 je organ z uradnim zaznamkom popravil poziv k plačilu pologa tako, da se poziv nanaša na zahtevo prosilca po razpisih javnih dražb, o tem pa je izdal tudi sklep. Iz teh dveh listin torej sledi, da naj bi prosilec za informacije o razpisih javnih dražb, ki se tudi sicer objavljajo na spletni strani organa v elektronski obliki, zaračunal znesek, kakor da gre za prvotno zahtevano dokumentacijo, povezano s pripravo v trajanju 66 ur visoko strokovnega dela. Prosilec se torej ne strinja s sklepom organa z dne 7. 9. 2009, zavrača pa tudi vsebino uradnega zaznamka organa s tega dne, kajti organ naj bi na ta način zahtevo po dokumentaciji obravnaval enako kot zahtevo po razpisih. Po mnenju prosilca ne gre za neprimerljivo količino dela ali materialnih stroškov, potrebnih za zagotovitev dostopa do zahtevanih informacij in je o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009 potrebno odločiti samostojno. Prosilec posebej opozarja, da zahtevane informacije potrebuje brez nadaljnjega odlašanja in postavljanja ovir, kajti na ta sum teh lahko gornja kronologija dogodkov upravičeno opozarja. Informacijo o dražbah organa je namreč prosilec zahteval že konec prejšnjega leta, vendar do njih v skoraj desetih mesecih ni prišel. Prosilcu zaradi ravnanja organa nastajajo neupravičeni stroški, med drugim tudi za sestavo večkratnih zahtev in pritožb, kot je na primer ta, katere sestava je poleg materialnih stroškov terjala delo visoko strokovne osebe. Prosilec ugotavlja, da organ tudi v drugih njegovih zahtevah do informacij, ki jih nujno potrebuje, ne ravna sprotno, nemalokrat jih celo prezre brez odgovora. Uradna oseba za dostop do IJZ pri organu gotovo ne bi hotela biti odgovorna za posledice neupravičenih stroškov, kakor tudi ne za posledice morebitnega zastaranja uporabnosti podatkov s strani prosilca ali za druge načine oviranja pridobivanja informacij, ki jih prosilec potrebuje, saj trpi resne gospodarske posledice zaradi ravnanja nekaterih uslužbencev organa, ublažitev teh posledic pa je možna s pomočjo jasnih, nedvoumnih in pravočasnih informacij. Poleg tega opozarjanje na domnevno samovoljo nekaterih uslužbencev organa lahko privede do izboljšanja njihove odgovornosti do lastnega ravnanja, s čimer se po mnenju prosilca zasleduje tudi širši javni interes državljanov in državljank RS ali pravnih oseb v državi in je iz tega razloga toliko bolj upravičeno pričakovati resnost organa pri odločanju o zahtevah do informacij javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe prosilca sklepa ni nadomestil z novim sklepom, zato je pritožbo z dopisom, št. 090-34/2008-83 z dne 13. 10. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ navedel, da organ svojega sklepa ne namerava nadomestiti z novim sklepom, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje. Sicer pa se pritožnik ne pritožuje na popravek sklepa, temveč na vsebino sklepa, ki se popravlja, torej sklepa o podaljšanju roka za odločanje, zoper katerega pa je pritožba mogoča le na izrek odločbe, ki bi bila izdana ob zavrnitvi dostopa. Organ je s sklepom na katerega ni pritožbe, številka 090-34/2008-31 dne 27. 7. 2009, odločil o podaljšanju roka za odločanje o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009. V navedenem sklepu je pri pisanju sklepa prišlo do očitne pisne pomote. Zaradi poprave pisne pomote v sklepu je bilo treba, v skladu z drugim odstavkom 223. člena ZUP, izdati sklep o popravi pomote. V navedenem sklepu se je v izreku in v obrazložitvi napačna oznaka predmeta zahteve »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice« popravila tako, da se pravilna označba predmeta zahteve glasi »razpise javnih dražb za nekdanje vojaške stražnice«.
Po prejemu pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da se med vsemi pritožbenimi navedbami le en sam stavek nanaša na izpodbijani sklep, in sicer v delu, ko je prosilec navedel, da se ne strinja s sklepom organa z dne 7. 9. 2009. Vse ostale navedbe v pritožbi se v ničemer ne nanašajo na izpodbijani sklep, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, v katerem je bilo v zvezi z napačno oznako predmeta zahteve odločeno o popravi izreka in obrazložitve sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009. Pooblaščenec je prosilca opozoril, da zgolj navedba, da se ne strinja s sklepom organa, ne zadošča, saj mora prosilec skladno z 237. členom ZUP navesti razloge za pritožbo, torej razloge, iz katerih bo razvidno, v katerem delu in zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Pooblaščenec je prosilca zato opozoril, da mora v pritožbi tudi izrecno navesti pritožbene razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo, sicer se šteje, da je pritožba nepopolna, Pooblaščenec pa o njej ne more in ne sme odločati. Na podlagi načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP je Pooblaščenec prosilca pozval, da skladno z 238. členom ZUP pritožbo dopolni tako, da pojasni razloge za pritožbo. To pomeni, da skladno z 237. členom ZUP navede razloge, zaradi katerih izpodbija odločitev prvostopenjskega organa v sklepu, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009.
Prosilec je pritožbo dopolnil dne 1. 12. 2009, pri čemer je ponovil vse navedbe iz pritožbe z dne 2. 10. 2009 in še dodal, da je organ z izpodbijanim sklepom kršil materialni predpis v tem, da je zlorabil 223. člen ZUP, kajti v danem primeru ne gre za pomoto ali tako imenovano »očitno pisno pomoto«. Da je temu tako, je razvidno iz listin, ki jih navaja kronologija. Pomen »pomote« je organ zadevi pripisal samovoljno in brez upravičenega razloga. Navedeni člen ZUP si tudi sicer ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga organ, saj bi s tem prekoračili njegov namen in ga izpostavili praksam zlorab.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prvi odstavek 259. člena ZUP določa, da se glede dela organa prve stopnje v zvezi s pritožbo zoper sklep in glede odločanja organa druge stopnje o tej pritožbi smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper odločbo.
1. Popravljanje pomot v odločbi oziroma sklepu
Prosilec je v pritožbi zatrdil, da je organ z izpodbijanim sklepom zlorabil 223. člen ZUP, ker v obravnavanem primeru ne gre za pomoto ali t.i. očitno pisno pomoto. Pomen »pomote« je po mnenju prosilca organ zadevi pripisal samovoljno in brez upravičenega razloga. Prosilec meni, da navedenega člena ZUP ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga organ, saj bi s tem prekoračili njegov namen in ga izpostavili praksam zlorab.
Za razjasnitev pritožbenih navedb je potrebno najprej pojasniti vsebino 223. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se o popravi pomote izda sklep. Uradni zaznamek o popravi se zapiše na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče. Uradni zaznamek podpiše uradna oseba, ki je podpisala sklep o popravi. V tretjem odstavku 223. člen ZUP določa, da je zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi ali s katerim se zavrne predlog za popravo, dovoljena pritožba. Določbe 223. člena ZUP se uporabljajo tudi za popravljanje pomot v sklepu.
Avtorji komentarja ZUP (Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 223. členu ZUP) so zapisali, da se 223. člen ZUP nanaša le na pisne in računske pomote in da s sklepom o popravi ni mogoče odločati dopolnilno ali drugače. S popravo tehnične pomote se ne ustvarja ničesar novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno, saj se popravlja pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa (Vilko Androjna, Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana, ČZ Uradni list RS, 1992, str. 198).
2. Popravljanje pomote s sklepom št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009
Prosilec je z zahtevo z dne 13. 7. 2009 zahteval, da mu organ posreduje razpise javnih dražb ali druga obvestila o prodaji stražnic v (zemljiškoknjižnem) upravljanju MORS, pri katerih je od leta 2002 do 2007 sodeloval javni uslužbenec …………... Organ je v izreku in obrazložitvi sklepa o podaljšanju roka za odločanje, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, navedel, da se zahteva prosilca nanaša na dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice, ki jih je vodil g. ………. V izreku sklepa, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, s katerim je organ popravil izrek in obrazložitev sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, je organ zapisal, da se v sklepu, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, ki ga je izdal organ v upravni zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja na zahtevo prosilca z dne 13. 7. 2009 v izreku in v obrazložitvi napačna oznaka predmeta zahteve »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah za nekdanje vojaške stražnice« popravi tako, da se pravilna označba predmeta zahteve glasi: »razpise javnih dražb za nekdanje vojaške stražnice«. V uvodih obeh sklepov je organ navedel, da ju izdaja na podlagi zahteve prosilca z dne 13. 7. 2009.
Iz vsebine obeh sklepov je mogoče ugotoviti, da je organ s sklepom, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, podaljšal rok za odločanje o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009, vendar pa je pri tem prišlo do očitne pisne pomote, ker je organ v navedenem sklepu namesto besedne zveze »razpise javnih dražb«, ki jo je v zahtevi uporabil prosilec, zapisal besedno zvezo »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah«. Navedeno pisno pomoto je organ popravil s sklepom, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, s čimer ni odločil drugače, ni ustvaril ničesar novega in tudi z ničemer novim ni dopolnil sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009. Organ je z izdajo sklepa, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, želel doseči le, da bi sklep, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, izražal vsebino zahteve prosilca, kot je bila ugotovljena, vendar pomotoma napačno zapisana.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da je organ pomen »pomote« uporabil samovoljno in brez upravičenega razloga, povsem neutemeljene. V sklepu, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, je organ dejansko napačno povzel zahtevo prosilca, kar je nedvomno treba označiti kot očitno pisno pomoto. Da je organ nameraval podaljšati rok za odločanje o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009 (in ne roka za odločanje o kateri drugi zahtevi prosilca) izhaja zlasti iz dejstva, da je organ že v uvodu sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, navedel, da se nanaša na zahtevo prosilca z dne 13. 7. 2009. Volja organa pri izdaji sklepa, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, je torej vsekakor bila podaljšati rok za odločanje o zahtevi prosilca z dne 13. 7. 2009, ki se je nanašala na »razpise javnih dražb« in ne na »dokumentacijo o izvedenih javnih dražbah«. Ker pa je organ v sklepu, št. 090-34/2008-31 z dne 27. 7. 2009, to svojo voljo pomotoma izrazil napačno, je to pomoto na podlagi upravičenega razloga popravil z izpodbijanim sklepom. Takšno ravnanje organu nalaga zakon, zato ga nikakor ni mogoče opredeliti kot samovoljnega.
Pooblaščenec v obravnavani zadevi tudi ne vidi razumnih razlogov, da bi sledil navedbam prosilca, iz katerih izhaja, da 223. člena ZUP ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga organ, saj bi s tem prekoračili njegov namen in ga izpostavili praksam zlorab. Pooblaščenec namreč v obravnavani zadevi ni zasledil nobenih argumentov, ki bi kazali na zlorabo 223. člena ZUP. Pooblaščenec je zato po preučitvi celotne zadeve zaključil, da je bil 223. člen ZUP uporabljen pravilno in da je organ svojo pomoto popravil skladno z zakonom.
3. Sklepno
Glede na to, da je obravnavana pritožba vložena zoper sklep, št. 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009, s katerim je organ odločal samo o popravi pomote v sklepu o podaljšanju roka za odločanje o zahtevi po ZDIJZ, pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na ostale okoliščine odločanja o njegovi zahtevi z dne 13. 7. 2009, v tem pritožbenem postopku niso relevantne, zato se Pooblaščenec v tej odločbi do njih ni posebej opredeljeval.
Upoštevaje zgornje argumente je Pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek odločanja organa o popravi pomote pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, ter da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je Pooblaščenec, skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper sklep Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana, številka 090-34/2008-50 z dne 7. 9. 2009. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži neposredno pisno pri navedenem sodišču ali pa se mu pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka