Glucks Nenad, Reporter - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-144/2009/8
Kategorije: Mediji, Ostali sodni postopki
Številka: 090-144/2009/8
Datum: 27. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1; v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Nenada Glücksa, novinarja tednika Reporter, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenije, Državnega pravobranilstva, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 18. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa z dne 18. 9. 2009, se delno ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. V delu, ki se nanaša na vprašanja:
- Koliko (številka) izvedeniških mnenj je g. .... v zadnjih 8 (osmih) letih izdelal za organ?
- Koliko (znesek) je organ skupaj za vsa ta izvedeniška mnenja v 8 (osmih) letih plačalo g. ....?
- Ali je v kakšni zadevi izvedenec g. .... za organ izdelal izvedeniško mnenje, potem pa je v isti zadevi izdelal še izvedeniško mnenje po naročilu sodišča in navedbo, v katerih zadevah je do tega prišlo?,
se zahtevi prosilca ugodi,
tako da je organ dolžan prosilcu nemudoma, najkasneje pa v petih (5) delovnih dnevih od vročitve te odločbe, posredovati:
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-87, z datumom prejema 17. 3. 2004, z vsebino do odstavka, ki se začne »V popresoji izvedenskega…«, pri čemer mora prekriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-75, z datumom prejema 4. 9. 2002, z vsebino do odstavka, ki se začne »1. V prilogi…«, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- dokument št. P-A04-631/2000-100-s, z dne 6. 5. 2004, pri čemer mora prikriti ime, priimek in naslov tožene stranke ter banko in številko TRR;
- dokument št. P-A04-909/200-57-s, z dne 3. 4. 2003, pri čemer mora prikriti ime in priimek tožene stranke ter banko in številko TRR;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-93, z datumom prejema 2. 4. 2003, z vsebino do odstavka, ki se začne »V ta namen sem…«, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-92a, z datumom prejema 13. 2. 2003, z vsebino do odstavka, ki se začne »V ta namen sem…«, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca;
- prvo stran dokumenta sodnega izvedenca .... z zadevo »Popresoja izvedenskega mnenja Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 12. 03. 2004 in izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ....,…«, vezanega na zadevo organa št. P-A04-845/00, z vsebino do odstavka, ki se začne »Na osnovi cit. dopisov…«, pri čemer mora prikriti naslov sodnega izvedenca 2 (dva) krat;
- dokument št. P-A04-845/2000-139-s, z dne 10. 5. 2004, pri čemer mora prikriti ime, priimek in naslov tožene stranke ter banko in številko TRR;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-78, z datumom prejema 11. 2. 2004, pri čemer mora prikriti naslov sodnega izvedenca;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-68, z datumom prejema 13. 6. 2003, z vsebino do odstavka, ki se začne »AD 1:…«, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- dokument Izplačila iz proračuna na TRR .....
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
in
SKLEP:
1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na vprašanje prosilca »Zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?«, zavrže.
2. Stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 15. 9. 2009 po elektronskem sporočilu na organ naslovil zahtevo z vprašanji po Zmed. V njej je navedel, da prosi za sledeče podatke:
- Koliko(številka) izvedeniških mnenj je g. .... v zadnjih 8 (osmih) letih izdelal za Državno pravobranilstvo?
- Koliko (znesek) je Državno pravobranilstvo skupaj za vsa ta izvedeniška mnenja v 8 (osmih) letih plačalo g. ....?
- Ali je v kakšni zadevi izvedenec g. .... za Državno pravobranilstvo izdelal izvedeniško mnenje, potem pa je v isti zadevi izdelal še izvedeniško mnenje po naročilu sodišča? Navedbo, v katerih zadevah je do tega prišlo in zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?
Organ je prosilcu odgovoril dne 18. 9. 2009 (elektronsko sporočilo ....., poslano ob 13:16:04) in navedel, da je Državno pravobranilstvo, kot s strani Ministrstva za pravosodje imenovanega izvedenca ...., angažiralo za proučitev izdelanih izvedenskih mnenj, ki so jih izdelali drugi izvedenci v sodnih postopkih zaradi plačila odškodnin. Angažiran je bil kot vsak drug izvedenec s strani organa, s seznama sodnih izvedencev, zaradi proučitve že izdelanih izvedenskih mnenj. Njegovo mnenje je organ potreboval zaradi pripomb na izvedenska mnenja oz. ugotavljanje utemeljenosti ugotovitev v izvedenskih mnenjih, ki so jih izdelali drugi izvedenci, postavljeni v postopkih pred sodišči. Organ iz seznama sodnih izvedencev angažira različne izvedence, ki jih potrebuje pri delu za posamezne primere. To se dogaja tako v denacionalizacijskih postopkih, kakor tudi v pravdnih postopkih, ko je treba ocenjevati izvedenska mnenja s področja, kjer državni pravobranilci nimajo strokovnega znanja (medicinska stroka, ekonomska stroka, gradbena stroka, okoljevarstvena stroka,…). Slednje organ še navaja, da podatki, ki jih naproša prosilec, niso informacije, ki bi jih po ZMed lahko zahtevali kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, saj tečejo pred sodišči še pravdni in kazenski postopki.
Zoper zavrnilni odgovor organa je prosilec vložil pritožbo, ki jo je organ dne 12. 10. 2009 odstopili v pristojno reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 22. 10. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Pritožbeni postopek po Zmed
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane dokumente oziroma dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja. Z namenom ugotovitve, ali zahteva prosilca temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled in camera se je nanašal na vse dokumente, ki se nanašajo na zastavljena vprašanja oziroma vse dokumente, na podlagi katerih se lahko odgovori na zastavljena vprašanja.
2. Ogled in camera
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
O ogledu in camera je bil sestavljen zapisnik št. 090-144/2009/6, z dne 22. 10. 2009. Na ogledu je organ pojasnil, da je bilo v preteklih letih ogromno nezakonitih izkopov in so se uvedli sodni postopki. Ker je šlo za zelo komplicirano področje, je bila za rešitev takšnih postopkov nujno potrebna postavitev izvedenca. Sprva se sploh ni vedelo, katera stroka naj se postavi kot najbolj relevantna, tako da so sodelovali (s strani sodišča postavljenimi) izvedenci geološke, geodetske, rudarske in okoljevarstvene stroke. Nadalje organ pove, da g. .... za organ ni izdelal nobenega izvedeniškega mnenja, ampak samo proučitve že izdelanih izvedeniških mnenj, ki jih je organ uporabil kot pomoč pri postavljanju pravnih in dejanskih ugovorov v postopkih. V sodnih postopkih pa izvedenca postavlja sodišče in ne stranke. Ker je organ izjavil, da ne more podati konkretnih odgovorov in dokumentov glede postavljene zahteve prosilca, je Pooblaščenec organ zavezal, da do dne 11. 11. 2009, Pooblaščencu posreduje odgovore in dokumente, ki izkazujejo odgovore na vprašanja prosilca.
Organ je z dopisom št. DP-A01-289/2009-7-R, z dne 10. 11. 2009, posredoval odgovor in dokumente. Organ navaja, da iz izpisa finančno računovodske službe izhaja, koliko proučitev izvedenskih mnenj, ki so bila izdelana v sodnih postopkih, je izdelal .... v zadnjih 8 letih in koliko je za to prejel. Organ je posredoval sledeče dokumente, ki vsebujejo odgovor na zastavljena vprašanja:
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-87, z datumom prejema 17. 3. 2004;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-75, z datumom prejema 4. 9. 2002;
- dokument št. P-A04-631/2000-100-s, z dne 6. 5. 2004;
- dokument št. P-A04-909/200-57-s, z dne 3. 4. 2003;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-93, z datumom prejema 2. 4. 2003;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-92a, z datumom prejema 13. 2. 2003;
- prvo stran dokumenta sodnega izvedenca .... z zadevo »Popresoja izvedenskega mnenja Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 12. 03. 2004 in izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ....,…« vezanega na zadevo organa št. P-A04-845/00;
- dokument št. P-A04-845/2000-139-s, z dne 10. 5. 2004;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-78, z datumom prejema 11. 2. 2004;
- dokument s št. zadeve organa P-A04-1048/00-68, z datumom prejema 13. 6. 2003;
- dokument Izplačila iz proračuna na TRR .....
Organ še navaja, da je iz posredovanih dokumentov razvidno, da je .... sodeloval z organom, ko je le-ta potreboval pomoč pri proučitvi izvedenskih mnenj, ki so jih v postopkih izdelali Univerza v Mariboru oz. Geološki zavod ter ko je organ moral pridobiti podatke o obstoju aerofoto posnetkov, iz katerih bi lahko izvedenec geodetske stroke izračunal količino izkopanega materiala.
3. Obveznosti prosilca in obveznosti organa po ZMed in ZDIJZ
Ker je organ na ogledu in camera izpostavil, da zahteva prosilca ni povsem jasna, saj dejansko g. .... za organ ni izdelal nobenega mnenja ampak samo presoje mnenj, Pooblaščenec pojasnjuje kakšne so obveznosti prosilca in organa po ZDIJZ in ZMed.
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke seje niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je dejansko prosilec želel, in morebiti izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja oziroma informacij za medije, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Organ mora nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči«, ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način, vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
Glede na navedeno mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilca dovolj jasna, da jo organ lahko obravnava. Hkrati pa Pooblaščenec organu priporoča, da je v takšnih situacijah smiselno in priporočljivo, da organ stopi v stik s prosilcem, da le-ta poda natančnejšo opredelitev svoje zahteve, organ pa pojasni možnosti, po kakšnem ključu lahko išče zahtevane podatke. Takšen način pripomore k hitrejši odločitvi, ki je ugodna za obe strani.
4. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I z vsemi spremembami in dopolnitvami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v skladu z prvim odstavkom 2. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/2007- uradno prečiščeno besedilo, 1/2009, 77/2009, v nadaljevanju ZDPra - UPB2) samostojen državni organ in kot tak sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Državno pravobranilstvo je zastopnik Republike Slovenije in drugih subjektov, določenih s tem zakonom, pred sodišči in upravnimi organi (1. člen ZDPra – UPB2). Prvi odstavek 7. člena ZDPra – UPB2 določa, da državno pravobranilstvo na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Nadalje 9. člen določa, da pri zastopanju subjektov iz 7. člena tega zakona državni pravobranilec opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec.
Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani dokumenti nanašajo na izvedenska mnenja in popresoje izvedenskih mnenj v zvezi s postopki zastopanja organa Republike Slovenije pred sodišči in tako sodijo v delokrog organa. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjen prvi pogoj informacije javnega značaja, t.j. da informacija izvira iz delovnega področja organa.
Pri presoji, ali zahtevana informacija izhaja iz dokumenta, ki že obstaja in organ z njim razpolaga, pa je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga le z dokumenti, ki vsebujejo odgovor na sledeča zastavljena vprašanja:
- Koliko (številka) izvedeniških mnenj je g. .... v zadnjih 8 (osmih) letih izdelal za organ?
- Koliko (znesek) je organ skupaj za vsa ta izvedeniška mnenja v zadnjih 8 (osmih) letih plačalo g. ....?
- Ali je v kakšni zadevi izvedenec g. .... za organ izdelal izvedeniško mnenje, potem pa je v isti zadevi izdelal še izvedeniško mnenje po naročilu sodišča? Navedbo, v katerih zadevah je do tega prišlo,
medtem ko pa organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje »Zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?«.
Kot že omenjeno, je za obravnavo konkretne zadeve bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.
Pooblaščenec ne dvomi v neobstoj dokumenta, ki vsebuje odgovor na vprašanje prosilca »Zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?«, saj že iz same vsebine zahteve izhaja, da prosilec ne išče določljive informacije oz. dokumenta kot informacije javnega značaja, kot izhaja iz opredelitve v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilca »Zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?«, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje deveti odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je Pooblaščenec, v skladu z devetim odstavkom 45. člena ZMed in v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, pritožbo prosilca, ki se nanaša na vprašanje zahteve »Zakaj Državno pravobranilstvo ni ustrezno ukrepalo?« kot nedovoljeno zavrgel.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so glede dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na preostala vprašanja prosilca izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
5. Izjeme od prostega dostopa
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pri tem pripominja, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v mejah pritožbenih navedb. Zato Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da se celotna vsebina dokumentov, ki vsebujejo odgovor na prosilčeva vprašanja, ne nanaša na zahtevo prosilca, zaradi česar se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali deli navedenega dokumenta prosto dostopne informacije.
5.1 Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi (elektronsko sporočilo organa z dne 18. 9. 2009) zgolj pavšalno skliceval na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi tega konkretnega postopka.
Pooblaščenec ugotavlja, in tako izhaja tudi iz odgovora organa št. DP-A01-289/2009-7-R, z dne 10. 11. 2009, da so sodni postopki, na katere se nanaša zahteva prosilca, že končani, razen postopka v zadevi organa št. P-A04-1048/00. Pooblaščenec poudarja, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more priti v poštev glede sledečih dokumentov:
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-87, z datumom prejema 17. 3. 2004;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-75, z datumom prejema 4. 9. 2002;
- dokument št. P-A04-631/2000-100-s, z dne 6. 5. 2004;
- dokument št. P-A04-909/200-57-s, z dne 3. 4. 2003;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-93, z datumom prejema 2. 4. 2003;
- prvo stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-92a, z datumom prejema 13. 2. 2003;
- prvo stran dokumenta sodnega izvedenca .... z zadevo »Popresoja izvedenskega mnenja Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 12. 03. 2004 in izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ....,…« vezanega na zadevo organa št. P-A04-845/00;
- dokument št. P-A04-845/2000-139-s, z dne 10. 5. 2004,
saj so sodni postopki, na katere se navedeni dokumenti nanašajo, že končani.
Glede dveh dokumentov v zadevi organa št. P-A04-1048/00 (prva stran dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-78, z datumom prejema 11. 2. 2004 in dokument s št. zadeve organa P-A04-1048/00-68, z datumom prejema 13. 6. 2003) pa je Pooblaščenec izvedel celoten preizkus po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta, kot je bilo že povedano, kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedba konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
Pooblaščenec glede razkritja podatka, kdo je bil sodni izvedenec, ki je izdelal izvedensko mnenje oz. ali je določen sodni izvedenec izdelal izvedensko mnenje za sodišče oz. za organ in koliko je za opravljeno storitev prejel sredstev, poudarja, da so glavne obravnave javne in tudi v predmetni zadevi je bila glavna obravnava javna, na kateri se je obravnavalo tudi izvedensko mnenje. Pooblaščenec ocenjuje, da zavračanje dostopa do dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-78, z datumom prejema 11. 2. 2004 in dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-68, z datumom prejema 13. 6. 2003 zato, ker bi to lahko vplivalo na odločitev sodišča, ne vzdrži resne pravne presoje, ker škoda, ki bi lahko nastala izvedbi konkretnega postopka, ni izkazana. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je podatek o tem, ali je g. .... izdelal izvedensko mnenje oz. popresojo izvedenskega mnenja, informacija javnega značaja in ne predstavlja izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
5.2 Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Kot nevarovani osebni podatki se v zahtevanih dokumentih nahajajo ime in priimek sodnega izvedenca, ime in priimek državnega pravobranilca ter ime in priimek generalnega državnega pravobranilca, saj se njihova imena in priimki pojavljajo v zvezi z njihovim delom, ki ga opravljajo kot sodni izvedenec, državni pravobranilec ali generalni državni pravobranilec. Ob imenu in priimku sodnega izvedenca pa se nahaja tudi naslov sodnega izvedenca, ki predstavlja varovan osebni podatek v skladu z ZVOP-1-UPB1, zato ga mora organ prekriti.
Dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka, vsebujejo tudi ime in priimek, naslov, banko ter št. TRR posameznika (v nadaljevanju izvedenec), ki je za organ izdelal popresoje izvedenskih mnenj ter znesek, ki ga je za opravljeno delo prejel. V zvezi z dopustnostjo posredovanja imena in priimka izvedenca, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za osebne podatke izvedenca, ki je z organom sklenil pogodbo o sodelovanju. Za opravljeno delo je izvedenec prejel plačilo, pri čemer je šlo za porabo javnih sredstev, saj se sredstva za delo državnega pravobranilstva zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije (drugi odstavek 2. člena ZDPra-UPB2).
Iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se, ne glede na obstoj izjeme iz 3. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Podatek o neposrednem prejemniku javnih sredstev je neizogiben oziroma sestavni del podatka o porabi javnih sredstev. Ker mora biti javnosti dostopen podatek o neposrednem prejemniku sredstev, to pomeni, da mora biti prejemnik na nek način identificiran, v konkretnem primeru z osebnim imenom. Glede na navedeno je treba podatek o prejemniku javnih sredstev šteti kot javen podatek, katerega razkritje ni v nasprotju z varstvom osebnih podatkov. Plačilo izvedenca predstavlja torej porabo javnih sredstev, katerih poraba mora biti upravičena, transparentna in zakonita, zato ime in priimek prejemnika teh sredstev predstavlja izjemo od izjem, določeno v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne pa varovanega osebnega podatka v skladu z ZVOP-1-UPB1.
V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da podatki, ime in priimek izvedenca, ime in priimek sodnega izvedenca, ime in priimek državnega pravobranilca ter ime in priimek generalnega državnega pravobranilca niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine zahtevanih dokumentov in zgoraj citiranih določb ZVOP-1-UPB1 ugotovil, da dokumenti vsebujejo sledeče osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:
- naslov izvedenca;
- naslov sodnega izvedenca;
- ime, priimek in naslov tožene stranke;
- številka TRR in banka izvedenca.
6. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec torej presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da se celotna vsebina spodaj navedenih dokumentov ne nanaša na zahtevo prosilca, zaradi česar se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali deli navedenih dokumentov prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti preostalega dela vsebine obravnavanih dokumentov, ampak le-tega prekrije ter seznani prosilca le s sledečo vsebino:
- z vsebino do odstavka, ki se začne »V popresoji izvedenskega …« prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-87, z datumom prejema 17. 3. 2004, pri čemer mora prekriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- z vsebino do odstavka, ki se začne »1. V prilogi …« prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-631/00-75, z datumom prejema 4. 9. 2002, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- s celotno vsebino dokumenta št. P-A04-631/2000-100-s, z dne 6. 5. 2004, pri čemer mora prikriti ime, priimek in naslov tožene stranke ter banko in številko TRR izvedenca;
- s celotno vsebino dokumenta št. P-A04-909/200-57-s, z dne 3. 4. 2003, pri čemer mora prikriti ime in priimek tožene stranke ter banko in številko TRR izvedenca;
- z vsebino do odstavka, ki se začne »V ta namen sem…« prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-93, z datumom prejema 2. 4. 2003, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca;
- z vsebino do odstavka, ki se začne »V ta namen sem…« prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-633/00-92a, z datumom prejema 13. 2. 2003, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca;
- z vsebino do odstavka, ki se začne »Na osnovi cit. dopisov…« prve strani dokumenta sodnega izvedenca .... z zadevo »Popresoja izvedenskega mnenja Univerze v Mariboru, Fakultete za gradbeništvo z dne 12. 03. 2004 in izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ....,…« vezanega na zadevo organa št. P-A04-845/00, pri čemer mora prikriti naslov sodnega izvedenca 2 (dva) krat;
- s celotno vsebino dokumenta št. P-A04-845/2000-139-s, z dne 10. 5. 2004, pri čemer mora prikriti ime, priimek in naslov tožene stranke ter banko in številko TRR izvedenca;
- s celotno vsebino prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-78, z datumom prejema 11. 2. 2004, pri čemer mora prikriti naslov sodnega izvedenca;
- z vsebino do odstavka, ki se začne »AD 1:…« prve strani dokumenta s št. zadeve organa P-A04-1048/00-68, z datumom prejema 13. 6. 2003, pri čemer mora prikriti naslov izvedenca ter ime, priimek in naslov tožene stranke;
- s celotno vsebino dokumenta Izplačila iz proračuna na TRR .....
Organ pa ima tudi možnost, da na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe, po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca s preostalo vsebino dokumentov (delni dostop).
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba delno utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka