Prosilka - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
+ -Številka: 090-142/2009/7
Kategorije: Kršitev materialnega prava
Številka: 090-142/2009/7
Datum: 11. 1. 2010
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odstavka 252. člena ter 1. točke 1. odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju organ), št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Odločba organa št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009 se odpravi v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec ter v celotni 2. točki izreka in se zahteva prosilke v tem delu zavrne.
2. Odločba organa 3/2009 z dne 14. 10. 2009 se odpravi po nadzorstveni pravici.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 7. 2009 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter od organa zahtevala posredovanje naslednjih dokumentov:
1. Pravilnik o delovnih razmerjih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec,
2. Akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Splošne bolnišnice Slovenj Gradec (veljaven na dan 31. 7. 2008 in na dan 1. 8. 2008 z morebitnimi spremembami in dopolnitvami),
3. Katalog delovnih mest Splošne bolnišnice Slovenj Gradec (veljaven na dan 31. 7. 2008, 1. 8. 2008 z morebitnimi spremembami in dopolnitvami),
4. Pogodbo o opravljanju storitev s podjetjem ISS Facility Services d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor ter morebitne druge dogovore, dokumente oz. pogodbe z omenjenim podjetjem,
5. Zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Prosilka je želela zahtevane dokumente prejeti v obliki fotokopij ali v elektronski obliki.
Organ je dne 7. 9. 2009 izdal odločbo št. 01/2009, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na Pogodbo o opravljanju storitev s podjetjem ISS Facility Services d.o.o. ter morebitne druge dogovore, dokumente oz. pogodbe z omenjenim podjetjem (4. točka zahteve), ter v delu, ki se nanaša na zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (5. točka zahteve). V preostalem delu je organ zahtevi prosilke ugodil. Organ je dostop do dokumentov zahtevanih v 4. točki zavrnil iz razloga, ker gre za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Dostop do zahtevanih zapisnikov sestankov s sindikatom je organ zavrnil iz razloga, ker gre za razkritje podatka iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjem delovanjem oziroma dejavnostjo bolnišnice in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti bolnišnice. Organ je v obrazložitvi odločbe tudi navedel, da v bolnišnici delujejo trije sindikati. Vsi akti bolnišnice, ki se nanašajo na pravice oziroma obveznosti zaposlenih, se v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec posredujejo v soglasje sindikatom. Ti posredujejo pripombe, ki jih je bolnišnica dolžna upoštevati. Po mnenju organa bi posredovanje zapisnikov in posvetov s sindikati bistveno otežilo delovanje bolnišnice, in sicer zaradi narave dejavnosti bolnišnice.
Prosilka se je dne 14. 9. 2009 na odločbo organa št. 01/2009 pritožila zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi je prosilka navedla, da je organ kot javni zavod zavezan k transparentnosti ter da gre v primeru Pogodbe o opravljanju storitev s podjetjem ISS Facility Services d.o.o. za porabo javnih sredstev. Nadalje prosilka navaja tudi, da zapisniki sestankov oz. posvetov s sindikatom niso dokumenti, sestavljeni v zvezi z notranjim delom organa, saj organizacija dela neposredno vpliva na vse uporabnike njihovih storitev. Gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilka navaja, da ne vidi razloga, da bi razkritje omenjenih dokumentov pomenilo motnje pri delovanju bolnišnice.
Na podlagi navedene pritožbe je organ dne 21. 9. 2009 izdal novo odločbo št. 02/2009, s katero je zahtevi prosilke v 1. točki izreka v celoti ugodil, vendar jo je nato v 2. točki izreka glede dokumentov, ki predstavljajo zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, napotil na Sindikat zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Organ je v novi odločbi prosilki torej odobril dostop do dokumentov, ki jih je zahtevala v 4. točki njene zahteve z dne 10. 7. 2009, in sicer do Pogodbe o opravljanju storitev s podjetjem ISS Facility Services d.o.o. ter morebitnih drugih dogovorov, dokumentov oz. pogodb z omenjenim podjetjem. Organ pa je z omenjeno odločbo, kljub dikciji izreka, de facto ponovno zavrnil dostop do zapisnikov sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, saj je prosilko v tem delu napotil na drug organ in ji dostopa do dokumentov ni omogočil.
Zoper novo odločbo št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009 se je prosilka dne 6. 10. 2009 ponovno pritožila in kot pritožbene razloge navedla napačno uporabo materialnega predpisa ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Prosilka meni, da organ v skladu z 152. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR) ter v skladu z obrazložitvijo, navedeno v odločbi organa št. 01/2009, razpolaga z zahtevano informacijo (zapisniki sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec) in jo sedaj neupravičeno napotuje na drug organ. Prosilka nadalje navaja, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar se ne more odločiti, ali naj to informacijo posreduje ali ne in zaradi tega razloga breme odločitve prelaga na drug organ. V primeru, da organ informacije v zahtevanem delu ne poseduje, bi moral v skladu z ZDIJZ za ta del izdati zavrnilno odločbo.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-142/2009/2 z dne 8. 10. 2009 pritožbo prosilke z dne 6. 10. 2009, ki je bila poslana neposredno njemu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ dne 14. 10. 2009 izdal novo odločbo št. 03/2009, s katero je v izreku kot neutemeljeno zavrnil pritožbo prosilke zoper odločbo organa št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009. Organ je v odločbi št. 03/2009 navedel, da v konkretnem primeru ni izpolnjen eden izmed kriterijev za informacijo javnega značaja, kot jih določa 4. člen ZDIJZ, saj organ ne razpolaga z zapisniki sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Sestanke s sindikati v bolnišnici vodijo predsedniki sindikatov, ki so tudi zadolženi za pisanje zapisnikov. Zapisnik na koncu sestanka podpišejo vsi prisotni, nato pa se zapisniki hranijo v prostorih sindikatov.
Pooblaščenec je dne 20. 11. 2009 opravil še dodatne poizvedbe pri organu. Po navedbah organa, le-ta z zahtevanimi zapisniki ne razpolaga in je bila iz tega razloga zahteva prosilke tudi zavrnjena. Organ je še navedel, da sodeluje s sindikatom in da zapisniki, ki jih prosilka zahteva tudi dejansko obstajajo, vendar pa z njimi razpolaga zgolj sindikat, organ kot tak pa ne.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbe v delu, v katerih jih prosilec izpodbija. Odločbe preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Prosilka je svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja formirala v petih alinejah. Organ ji je omogočil dostop do vseh zahtevanih informacij, razen do zapisnikov sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki jih je zahtevala v 5. točki svoje zahteve.
Da bi zahtevani dokumenti nedvomno lahko spadali v delovno področje organa, izhaja med drugim tudi iz že omenjenega 152. člena ZDR, ki v okviru poglavja o nočnem delu določa posvetovanje s sindikatom. Delodajalec se mora v skladu z navedenim členom pred uvedbo nočnega dela, če se nočno delo redno opravlja z nočnimi delavci pa najmanj enkrat letno, posvetovati s sindikati pri delodajalcu o določitvi časa, ki se šteje kot čas nočnega dela, o oblikah organiziranosti nočnega dela, o ukrepih varnosti in zdravja pri delu ter socialnih ukrepih.
Navedeno izhaja tudi iz 35. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki določa, da se vloga sindikata v zavodu zagotavlja skladno z določili zakona, kolektivne pogodbe in pogodbe, ki jo zavod sklene s sindikatom, ki za svoje delovanje izpolnjuje vse pogoje v skladu z zakonom in ima status reprezentativnega sindikata, kot to določa zakon. Iz navedb organa v obrazložitvi odločbe 01/2009 je razvidno, da pri organu delujejo trije sindikati, in sicer Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat FIDES in Sindikat zdravstvene nege.
V konkretnem primeru torej nikakor ni sporno, da komunikacija med organom ter sindikati, ki pri organu delujejo, obstaja, ter da obstajajo tudi dokumenti, ki jih zahteva prosilka, torej zapisniki sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev. Vendar pa, kot izhaja iz navedb organa, sestanke s sindikati pri organu vodijo predsedniki sindikatov, ki so tudi zadolženi za pisanje zapisnikov. Zapisnik na koncu sestanka podpišejo vsi prisotni, zapisniki pa se nadalje hranijo v prostorih sindikatov. Z zahtevanimi zapisniki torej ne razpolaga organ, kar pomeni, da dokumenti, ki jih zahteva prosilka, ne izpolnjujejo enega izmed kriterijev, kot jih zahteva 4. člen ZDIJZ, saj organ kot tak z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, pač pa z njimi razpolagajo sindikati, ki pri organu delujejo.
Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, kar je eden izmed temeljnih pogojev, da sploh lahko govorimo o informaciji javnega značaja. Pooblaščenec pa v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih dokumentov nima, oziroma v vprašanje, ali bi organ navedene informacije moral imeti.
3. Kršitev materialnih in procesnih pravil
Prosilka se v pritožbi med drugim sklicuje tudi na napačno uporabo materialnega predpisa in navaja, da jo organ neupravičeno napotuje na drug organ in nanj prenaša tudi breme odločitve o (ne)posredovanju informacije. Po mnenju prosilke bi moral organ, če informacije v zahtevanem delu ne poseduje, za ta del izdati zavrnilno odločbo.
Ker je bilo v postopku na drugi stopnji ugotovljeno, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, Pooblaščenec na tem mestu opozarja na 20. člen ZDIJZ, ki določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku treh delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. ZDIJZ sicer ne predpisuje, kako mora organ ravnati z zahtevo, kadar ni jasno, kateri organ z želeno informacijo razpolaga. V izogib pretiranim težavam z identifikacijo pristojnega organa je potrebno zato ZDIJZ razlagati v skladu z ZUP, ki odstop zadeve terja le, kadar ni nobenega dvoma o tem, kateri organ je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje (podrobneje glej: doc. dr. Senko Pličanič in drugi, Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Ljubljana 2005, str. 201).
Pooblaščenec opozarja, da je v konkretnem primeru organ prosilko zgolj napotil na organ, za katerega je ocenil, da je v konkretnem primeru pristojen oziroma, da razpolaga z informacijami, ki jih je prosilka zahtevala, kljub temu, da bi moral organ zadevo sam odstopiti pristojnemu organu, kot to veleva 20. člen ZDIJZ. Vendar pa je potrebno na tem mestu opozoriti tudi na krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. 1. člen ZDIJZ namreč določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Sindikat zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa na podlagi navedenega ni organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, zato je organ prosilko v konkretnem primeru napačno napotil nanj.
Pooblaščenec se strinja s pritožbenimi navedbami prosilke glede izdaje zavrnilne odločbe in ugotavlja, da sta si prva in druga točka izreka odločbe organa št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009 med seboj v nasprotju. Iz pete alineje prve točke izreka odločbe namreč izhaja, da se prosilki v delu, ki se nanaša na zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom glede opravljanja dela nočnih delavcev v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ugodi. Nadalje pa je organ prosilko v 2. točki izreka v istem delu napotil na Sindikat zdravstva in socialnega varstva v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, iz česar izhaja, da je organ prosilki dostop do zahtevanih informacij de facto zavrnil.
Že iz 213. člena ZUP izhaja, da mora biti izrek kratek, predvsem pa določen, torej nedvoumen. V konkretnem primeru je organ očitno ravnal napačno, ko je zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na zapisnike sestankov oz. posvetov s sindikatom v 1. točki izreka ugodil ter jo v 2. točki izreka napotil na drug organ (Sindikat), ki pa niti ni, kot je to že omenjeno zgoraj, organ zavezanec po ZDIJZ. Ker organ z omenjenimi zapisniki, ki jih je prosilka zahtevala, ne razpolaga, bi moral organ v tem delu izdati zavrnilno odločbo.
Ker izrek odločbe št. 02/2009 v zgoraj omenjenem delu ni skladen s pravili materialnega in procesnega prava, je Pooblaščenec odločbo organa št. 02/2009 v tem delu odpravil, ter sam odločil o zahtevi prosilke z dne 10. 7. 2009 kot izhaja iz izreka te odločbe in kot je obrazloženo v 2. točki obrazložitve te odločbe.
4. Odprava odločbe št. 03/2009 z dne 14. 10. 2009 po nadzorstveni pravici
Pooblaščenec je dne 7. 10. 2009 prejel pritožbo prosilke zoper odločbo organa št. 02/2009. Omenjeno pritožbo je Pooblaščenec dne 8. 10. 2009 odstopil prvostopenjskemu organu ter ga pozval, naj opravi preizkus pritožbe ter ravna v skladu s 245. členom ZUP. Pooblaščenec je nadalje dne 21. 10. 2009 od organa prejel odločbo št. 03/2009 z dne 14. 10. 2009, s katero je sam prvostopenjski organ v izreku zavrnil pritožbo prosilke zoper (njegovo) odločbo št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009. Po natančnem pregledu dokumentacije, ki je nastala na postopku na prvi stopnji in jo je Pooblaščenec s strani organa prejel dne 18. 11. 2009, je Pooblaščenec ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji o isti zahtevi prosilke (t.j. zahtevi prosilke z dne 10. 7. 2009) izdane tri odločbe.
Organ je o zahtevi prosilke najprej odločil z odločbo št. 01/2009 z dne 7. 9. 2009, zoper katero je prosilka vložila pritožbo. Na podlagi prosilkine pritožbe je organ v skladu z 242. členom ZUP izdal t.i. nadomestno odločbo št. 02/2009, s katero je odpravil odločbo št. 01/2009 in o zadevi v določeni meri odločil drugače. Takšno možnost pa lahko organ prve stopnje v skladu z določbami ZUP izkoristi zgolj enkrat (glej npr. 2. odst. 242. člena ZUP, 4. odst. 243. člena ZUP in 2. odst. 244. člena ZUP). Če je namreč zoper nadomestno pritožbo ponovno vložena pritožba (kot v konkretnem primeru, kjer je prosilka zoper odločbo št. 02/2009 ponovno vložila pritožbo) mora prvostopenjski organ to pritožbo ter vse dokumente zadeve nemudoma poslati drugostopenjskemu organu in je ne sme sam ponovno vsebinsko obravnavati.
Organ je tako z vsebinsko obravnavo pritožbe zoper odločbo št. 02/2009 in z izdajo odločbe št. 03/2009 kršil določbe o stvarni pristojnosti. Stvarna (materialna pristojnost) je namreč tista pristojnost, ki kaže na delovno področje organov in obstaja v pravici in dolžnosti enega ali več istovrstnih organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim na zakonu temelječim predpisom določene nalog. Delovno področje obsega na splošno tisto okvirno dejavnost in naloge, ki jih opravlja organ po pravnem aktu, na podlagi katerega je bil ustanovljen, s stvarno pristojnostjo pa so bliže in povsem določno urejena njegova pooblastila za opravljanje posameznih nalog, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. (podrobneje glej: Androjna, Kerševan, Upravno procesno pravo, Ljubljana 2006, str. 130).
V konkretnem primeru prvostopenjski organ ni imel zakonske podlage za izdajo odločbe št. 03/2009, saj je na področju dostopa do informacij javnega značaja pri odločanju na drugi stopnji pristojen Pooblaščenec, ker je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 02/2009, s katero je bila nadomeščena odločba št. 01/2009.
274. ZUP v 1. točki določa, da lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena ZUP (ničnost odločbe). Rok za odpravo odločbe po 1. točki 274. člena je v skladu z 277. členom ZUP 5 let. Odločbo lahko odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če ni organa druge stopnje, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal (276. člen ZUP). Skladno z navedenimi odločbami je Pooblaščenec odločil, da se odločba organa št. 03/2009 z dne 14. 10. 2009 po nadzorstveni pravici odpravi. Odpravijo se tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale.
5. Sklepno
Pooblaščenec je na podlagi 2. odstavka 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. Pritožbi prosilke je ugodil, odločbo organa št. 02/2009 v določenem delu odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilke. Ker pa organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v delu, v katerem je bila odločba organa št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009 odpravljena, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je na podlagi 274. člena v zvezi s 1. odst. 276. člena ZUP odločbo organa št. 03/2009 z dne 14. 10. 2009 zaradi odločanja izven stvarne pristojnosti po nadzorstveni pravici odpravil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec, št. 02/2009 z dne 21. 9. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Zunanji oddelek v Mariboru, Svetozarevska 6, Maribor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka