Prosilka - DARS d.d.
+ -Številka: 090-127/2009/9
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-127/2009/9
Datum: 9. 12. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Družbe za avtoceste Republike Slovenije, Ulica XIV. divizije 4. 3000 Celje, izpostava Dunajska 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 08-1/09 z dne 24. 9. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 10. 8. 2009 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ter od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z državnim prostorskim načrtom za navezovalno cesto Jeprca - Stanežiče - Brod, odsek Vikrče - Medno, in sicer:
1. dokumentacijo, iz katere so razvidna vsa stališča odgovornih oseb na podane pripombe,
2. podlago za odločitev naročanja nove preveritve pri družbi Projekt nizke gradnje d.o.o.,
3. fotokopijo naročila novega projekta,
4. fotokopijo računov za izdelavo obeh variant s strani Projekt nizke gradnje d.o.o. ter
5. morebitne zapisnike in ugotovitve v zvezi s tem.
Organ je dne 3. 9. 2009 izdal odločbo št. 08/09, s katero je zahtevo prosilke, v 1., 3. in 4. točki zahteve zavrnil, ker informacije, ki jih prosilka v navedenih točkah zahteva, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za informacijo javnega značaja zahteva ZDIJZ. V 2. točki njene zahteve je organ prosilko napotil na Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPNačrt), v zvezi s 5. točko zahteve pa je organ prosilki posredoval zapisnik javne seznanitve št. 350-08/10/2005 z dne 9. 7. 2009.
Prosilka je dne 11. 9. 2009 pri organu vložila pritožbo na odločbo organa št. 08/09 z dne 3. 9. 2009, v kateri je navedla, da se ne strinja z razlogi organa, da informacije, ki jih je zahtevala v točkah 1, 3 in 4 svoje zahteve ne izpolnjujejo kriterija materializirane oblike, prav tako pa se ne strinja z napotitvijo na ZPNačrt, saj navaja, da je zahtevala konkretne dokumente, ki so podlaga za naročilo nove preveritve.
Na podlagi prosilkine pritožbe in v skladu z 242. členom ZUP je organ z novo odločbo 08-1/09 z dne 24. 9. 2009 razveljavil odločbo št. 08/09 z dne 3. 9. 2009, ter v določenem delu odločil drugače. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je naročilo organa (3. točka prosilkine zahteve) razvidno iz Zabeležke 14. koordinacijskega sestanka v zvezi z izdelavo državnega prostorskega načrta za NC Jeprca - Stanežiče - Brod, z dne 3. 2. 2009 (v nadaljevanju Zabeležka), plačilo za storitev (4. točka prosilkine zahteve) pa je zajeto v začasnih situacijah št. 1, 2 in 3. Navedeni dokumenti so bili s strani organa prosilki tudi posredovani. Glede 1. točke zahteve, je organ v obrazložitvi odločbe navedel, da strokovne ugotovitve, iz katerih izhaja naročilo nove preveritve, izhajajo iz zgoraj navedene Zabeležke, v 2. točki prosilkine zahteve, pa je organ prosilko ponovno napotil na ZPNačrt.
Zoper novo odločbo št. 08-1/09 z dne 24. 9. 2009 se je prosilka dne 28. 9. 2009 ponovno pritožila in v pritožbi v zvezi s 1. točko navedla, da mora naročilo nove preveritve temeljiti na določenih strokovnih stališčih do pripomb, ki so bile podane. Pod točko 3 in 4 je prosilka v pritožbi navedla, da ji je organ sicer posredoval račune za 1., 2. in 3. situacijo, vendar pa iz priloženih situacij stroški dodatnih naročil niso razvidni, kar je v nasprotju s splošnimi pravili poslovanja proračunskih uporabnikov. Glede Zabeležke, pa prosilka navaja, da ne gre za novo rešitev, ki naj bi potekala mimo »policijskega poligona«, ampak za preveritev drugačne izpeljave »pri gostilni Kovač«. Prosilka se tudi ne strinja s stališčem organa, da ne obstajajo dokumenti v zvezi z njeno zahtevo pod točko 2, saj je zahtevala konkretne dokumente, ki so podlaga za naročilo nove preveritve.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, z dopisom št. 08/09, odstopil Pooblaščencu. Pooblaščenec je navedeni dopis prejel dne 13. 10. 2009.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, je Pooblaščenec pri organu dne 30. 11. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera uvodoma pojasnil, da v zvezi s 1. točko prosilkine zahteve (dokumentacija, iz katere so razvidna vsa stališča odgovornih oseb na podane pripombe), obstaja dokument z naslovom »Stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve in javnih obravnav od 13. 11. 2008 do 12. 12. 2008 in v času javne seznanitve od 7. 7. 2009 do 20. 7. 2009 , državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca - Stanežiče - Brod«, ki je prosto dostopen na svetovnem spletu, in sicer na straneh Ministrstva za okolje in prostor. Predmetni dokument je bil, po navedbah organa, s strani Ministrstva za okolje in prostor ustvarjen naknadno, in sicer po izdaji prvostopenjske odločbe v postopku ZDIJZ.
V zvezi z 2. in 3. točko prosilkine zahteve (podlaga za odločitev naročanja nove preveritve pri družbi Projekt nizke gradnje d.o.o. (PNG d.o.o.) in fotokopija naročila novega projekta,) je organ pojasnil, da so se odločitve v zvezi z naročilom nove preveritve dogovorile na koordinacijskih sestankih, kar je tudi običajen način dela in kjer so bili prisotni predstavniki podjetij, ki sodelujejo v predmetnem projektu. Ker je bil na 14. koordinacijskem sestanku ustvarjen dokument »Zabeležka 14. koordinacijskega sestanka v zvezi z izdelavo državnega prostorskega načrta za NC Jeprca - Stanežiče - Brod, z dne 3. 2. 2009«, ni bil v zvezi z dogovorom naročila nove preveritve izdan noben poseben sklep, oziroma drug primerljiv dokument. Dogovori v zvezi z naročilom nove preveritve, pa po navedbah organa, izhajajo iz točke S5 in S6 omenjene Zabeležke. Organ je prav tako pojasnil, da je bil na predmetnem sestanku prisoten tudi predstavnik PNG d.o.o., in je bil seznanjen z naročilom nove preveritve. Zaradi navedenega konkretno naročilo nove preveritve, kot dokument v samostojni obliki, kot je pojasnil organ, ne obstaja.
V zvezi s 4. točko prosilkine zahteve pa je organ Pooblaščencu pojasnil, da je izdelovalec strokovnih podlag že po pogodbi dolžan upoštevati dejstvo, da sama pogodba za izdelavo strokovnih podlag vključuje tudi vse morebitne potrebne spremembe osnovnega naročila. Računi se organu s strani izdelovalca strokovnih podlag običajno izstavljajo mesečno, oziroma v skladu s pogodbenim dogovorom. Na računih pa, po navedbah organa, nikoli niso specificirani popravki osnovnega naročila, pač pa zgolj osnovno naročilo samo.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da je zahteva prosilke z dne 10. 8. 2009 obsegala pet točk, prosilka pa se je pritožila na odločitev organa, ki jo je le-ta sprejel v točkah 1 - 4, na ta del prosilkine zahteve pa se nanaša tudi predmetna odločba Pooblaščenca.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti . V konkretnem primeru nikakor ni sporno, da je dokumentacija, ki jo zahteva prosilka, povezana z delovnim področjem organa.
3. Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki posredoval določene informacije, ki po mnenju organa, ustrezajo informacijam, ki jih je prosilka zahtevala. V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali organ razpolaga tudi z drugimi relevantnimi informacijami, ki bi lahko ustrezale zahtevi prosilke, in ali se le-te nahajajo pri organu v materializirani obliki.
3.1. Dokumentacija, iz katere so razvidna vsa stališča odgovornih oseb na podane pripombe (1. točka zahteve)
Kot je organ Pooblaščencu pojasnil na ogledu in camera, 1. točki prosilkine zahteve ustreza zgolj dokument z naslovom »Stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve in javnih obravnav od 13. 11. 2008 do 12. 12. 2008 in v času javne seznanitve od 7. 7. 2009 do 20. 7. 2009, državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca - Stanežiče - Brod«, ki ga je organ pridobil po izdaji prvostopenjske odločbe, in sicer ga je pridobil na način, da ga je našel med javno objavljenimi dokumenti na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter ga je posledično z omenjene strani tudi natisnil. Pooblaščenec je v zvezi z navedenim vpogledal na spletno stran Ministrstva za okolje in prostor, in ugotovil, da se omenjeni dokument dejansko nahaja na naslednjem spletnem naslovu: http://www.dpa.mop.gov.si/doc/J-S-B_stalisca_do_pripomb_oktober2009.pdf. Pooblaščenec ugotavlja, da je dokument datiran z dnem 15. 10. 2009, na svetovnem spletu pa je bil objavljen dne 19. 10. 2009.
Organ je odločbo št. 08-1/09, zoper katero teče ta pritožbeni postopek, izdal dne 24. 9. 2009 ter v omenjeni odločbi zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju dokumentacije, iz katere so razvidna vsa stališča odgovornih oseb na podane pripombe, in sicer iz razloga neizpolnjevanja kriterija materializiranosti. Pooblaščenec ugotavlja, da zgoraj navedeni dokument nedvomno ustreza 1. točki prosilkine zahteve, vendar pa gre v konkretni zadevi za dokument, ki je časovno nastal po izdaji prvostopenjske odločbe, nedvomno pa ga je organ pridobil šele po izdaji prvostopenjske odločbe. Nova dejstva (v postopku po ZDIJZ nova dejstva smiselno predstavljajo na novo nastali dokumenti, oziroma dokumenti, ki jih je organ pridobil šele po izdaji odločbe) pa po mnenju Pooblaščenca ne morejo vplivati na zakonitost prvostopenjske odločbe. Takšna dejstva (nova causa superveniens), ki vplivajo na pridobitev ali spremembo strankine pravice, so lahko podlaga le za nov zahtevek in za nov postopek, ki ga mora izvesti stvarno in krajevno pristojni organ prve stopnje .
V konkretnem primeru Pooblaščenec zgolj še opozarja na dejstvo, da je dokument objavljen na svetovnem spletu, zaradi česar ima organ v primeru ponovne zahteve možnost, ki jo predvideva 5. odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.
V zvezi s 1. točko prosilkine zahteve Pooblaščenec zaključuje, da obstaja dokument »Stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve in javnih obravnav od 13. 11. 2008 do 12. 12. 2008 in v času javne seznanitve od 7. 7. 2009 do 20. 7. 2009, državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca - Stanežiče - Brod«, ki v celoti ustreza prosilkini zahtevi, vendar pa je organ omenjen dokument pridobil po izdaji prvostopenjske odločbe in zaradi tega razloga obstoj navedenega dokumenta na zakonitost postopka na prvi stopnji in zakonitost izdane prvostopenjske odločbe ne more vplivati.
Prosilka kot pritožbeni razlog v zvezi z njeno zahtevo iz 1. točke sicer navaja, da bi moralo naročilo nove preveritve temeljiti na določenih strokovnih stališčih do pripomb, ki so bile podane, vendar Pooblaščenec v zvezi s tem opozarja na točko S12 že omenjene Zabeležke, ki določa, »da inženir DDC pripravi gradivo za pripravo stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in ga najkasneje do 13. 1. 2009 posreduje vsem izdelovalcem, ki bodo pripravljali odgovore«.
Tak dogovor pa je bil, kot je razvidno iz Zabeležke, sprejet istega dne in na istem (14.) koordinacijskem sestanku, kot sklepa, ki sta razvidna iz točke S5 in S6 Zabeležke, iz katerih je razvidno naročilo novih preveritev. Iz Zabeležke očitno izhaja, da na dan dogovora o novih preveritvah, strokovna stališča do pripomb še niso bila pripravljena, pač pa so bila stališča pripravljena kasneje, in jih zajema v prvem odstavku te točke omenjeni dokument, ki je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor.
3.2. Podlaga za odločitev naročanja nove preveritve (2. točka zahteve)
V zvezi z 2. točko zahteve je organ prosilko napotil na ZPNačrt, s čimer pa se prosilka, kot izhaja iz pritožbenih navedb, ne strinja. Prosilka se namreč ne strinja s stališčem organa, da ne obstajajo relevantni dokumenti v zvezi z njeno zahtevo pod točko 2, saj je zahtevala konkretne dokumente, ki so podlaga za naročilo nove preveritve in ne zgolj zakonske podlage za takšno postopanje.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da konkretnejša pravna podlaga za odločitev o naročilu nove preveritve ne obstaja, saj so se odločitve v zvezi z naročilom nove preveritve dogovorile na 14. koordinacijskem sestanku, kar pa je po navedbah organa tudi običajen način dela. Kot izhaja iz Zabeležke, je bil predmetni sestanek namenjen pregledu pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve ter dogovoru o pripravi stališč do pripomb in predlogov, na tem sestanku pa je bilo dogovorjeno tudi naročilo novih preveritev (točki S5 in S6 Zabeležke). Naročilo nove preveritve je torej temeljilo na dogovoru organov in drugih, ki pri predmetnem projektu sodelujejo. Tak dogovor se je sprejel prav na 14. koordinacijskem sestanku, ki so se ga tudi udeležili predstavniki vseh, na projektu sodelujočih podjetij. Zabeležka iz predmetnega sestanka je bila prosilki s strani organa že posredovana, drugi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke (kot npr. razni sklepi ipd.) pa ne obstajajo.
3. 3. Fotokopija naročila novega projekta (3. točka zahteve)
Naročilo novega projekta je po navedbah organa razvidno zgolj iz Zabeležke 14. koordinacijskega sestanka, in sicer natančneje iz točk S5 in S6. Ker so bili na predmetnem sestanku prisotni tudi izdelovalci strokovnih podlag, ni bil v zvezi z naročilom izdelan noben poseben sklep oziroma drug samostojen dokument, saj so se izdelovalci strokovnih podlag s samim naročilom seznanili prav na predmetnem koordinacijskem sestanku.
Glede pritožbenih trditev prosilke, da iz Zabeležke izhaja, da ne gre za novo rešitev, ki naj bi potekala mimo »policijskega poligona«, ampak za preveritev drugačne izpeljave »pri gostilni Kovač«, pa Pooblaščenec opozarja, da iz točke S5 sicer res izhaja, da se preveri možnost izvedbe trikrakega križišča Kovač, vendar pa iz točke S6 nadalje izhaja, da naj se preveri tudi možnost izvedbe navezave na Vikrče po južnejši varianti, in sicer mimo policijskega poligona.
3. 4. Fotokopije računov za izdelavo obeh variant (4. točka zahteve)
V zvezi s 4. točko njene zahteve prosilka navaja, da ji je organ sicer posredoval račune za 1., 2. in 3. situacijo, vendar pa iz priloženih situacij stroški dodatnih naročil niso razvidni, kar je v nasprotju s splošnimi pravili poslovanja proračunskih uporabnikov.
V zvezi z navedenim je organ Pooblaščencu pojasnil, da je izdelovalec strokovnih podlag že po sami pogodbi za izdelavo strokovnih podlag dolžan upoštevati, da so s pogodbo zajete tudi vse morebitne spremembe osnovnega naročila. Računi se naročniku - organu običajno izstavijo mesečno, oziroma v skladu s sklenjeno pogodbo. Po navedbah organa na računih nikoli niso specificirani različni popravki osnovnega naročila, dokler gre za običajen obseg popravkov, kakor se je zgodilo v konkretnem primeru. V kolikor bi bili popravki osnovnega naročila nesorazmerni z naročilom samim, pa bi se celotna pogodba za izdelavo strokovnih podlag tej situaciji tudi prilagodila.
V zvezi s pritožbeno trditvijo prosilke, da je takšno ravnanje v nasprotju s splošnimi pravili poslovanja proračunskih uporabnikov, Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ zahtevanih informacij nima, oziroma vprašanja, ali bi organ navedene informacije moral imeti. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
4. Sklepno
Smisel in namen ZDIJZ je torej v tem, da prosilec dobi dokumente, ki jih zahteva. Prosilka v svoji zahtevi ni izrecno opredelila oziroma ni poimenovala zahtevanih dokumentov, kar sicer tudi ni njena dolžnost, bila pa je dovolj jasna, da je organ njeno zahtevo obravnaval. V okviru obravnavanja zahteve je organ ugotovil, da so informacije, ki jih prosilka želi, razvidne zgolj iz dokumentov, ki jih je prosilki tudi posredoval.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga še z dodatnimi informacijami, vendar jih prosilki namenoma ne želi posredovati. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju drugih zahtevanih informacij, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu in camera preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Pooblaščenec tudi meni, da že iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilke, izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilko pri reševanju njene zahteve in ji je posredoval informacije, s katerimi dejansko razpolaga. V ta namen je organ v postopku na prvi stopnji izdal dve odločbi. Organ je namreč, po prejemu prosilkine pritožbe z dne 11. 9. 2009, kjer je bila njena zahteva še podrobneje obrazložena, o zadevi ponovno odločal, odpravil odločbo št. 08/09 ter izdal novo odločbo, ob tem pa prosilki omogočil seznanitev z dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na njeno zahtevo z dne 10. 8. 2009.
Pooblaščenec je na in camera ogledu ugotovil, da je organ dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet zahteve prosilke, že posredoval prosilki. Ugotovljeno je bilo, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na njeno zahtevo, Pooblaščenec pa v zvezi s tem ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke, razen s tistimi, ki jih je prosilka že prejela. Ker je organ relevantne dokumente, s katerimi razpolaga, prosilki že posredoval, z drugimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilke, pa organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Družbe za avtoceste Republike Slovenije, Ulica XIV. divizije 4. 3000 Celje, izpostava Dunajska 7, 1000 Ljubljana, št. 08-1/09 z dne 24. 9. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka