Prosilec - Upravna enota Novo mesto
+ -Številka: 090-143/2009/2
Kategorije: Test interesa javnosti, Avtorsko delo
Številka: 090-143/2009/2
Datum: 9. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 2. 10. 2009, zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), številka 090-40/2009-6 z dne 16. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2009 zoper odločbo organa, št. 090-40/2009-6 z dne 16. 9. 2009, se kot neutemeljena zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Dne 28. 8. 2009 je organ prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. gradbenega dovoljenja, št. 351-780/2006-6 z dne 29. 8. 2006, ki pokriva pokablitve električnega voda visoke napetosti;
2. projekta za pokablitev električnega voda visoke napetosti, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, navedenega v 1. točki zahteve;
3. vseh izdanih soglasij in projektnih pogojev k projektu, ki so bila izdana ob vložitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, navedenega v 1. točki zahteve;
4. vseh ostalih dokumentov, ki se nahajajo v spisu, povezanem z izdajo gradbenega dovoljenja, navedenega v 1. točki zahteve, in ki niso ločeno navedeni v 2. in 3. točki zahteve.
Na podlagi zahteve prosilca je organ izdal odločbo, št. 090-40/2009-6 z dne 16. 9. 2009, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej navedel vsebino prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in nadaljeval s 17. členom ZDIJZ, na podlagi katerega ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ tako nima pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ je presodil, da je zahteve iz 1., 3. in 4. točke strankinega dopisa moč šteti kot informacije javnega značaja in da jih je moč posredovati v zahtevani obliki, zato je zahtevi v tem delu ugodil. Prav tako je kot informacijo javnega značaja moč šteti del zahteve stranke, ki se nanaša na fotokopijo projekta. Ker gre v tem primeru za avtorsko delo, prosilec pa zahteva fotokopije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, mora upravni organ pri tem upoštevati določbe 5. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 21/1995 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), ki med drugim določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za avtorska dela veljajo tudi arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture. Organ je zato zaprosil projektanta Utris d.o.o. in investitorja En plus d.o.o. k posredovanju soglasja za izdelavo fotokopij projekta ter za posredovanje le-teh stranki. Projektant in investitor soglasja za fotokopiranje in posredovanje projekta nista podala, zato je bilo potrebno zahtevo stranke za posredovanje fotokopij projekta zavrniti. Organ je na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe zaključil, da je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled v projekt, ki ga bo stranka lahko opravila v prostorih organa.
Dne 2. 10. 2009 je organ zoper odločbo, št. 090-40/2009-6 z dne 16. 9. 2009, prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da vlaga pritožbo zaradi zavrnitve zahtevka za dostop do informacije javnega značaja. V nadaljevanju pritožbe je prosilec pojasnil, da iz gradbenega dovoljenja, št. 351-780/2006-6 z dne 29. 8. 2009, izhaja, da so bili podjetju En plus d.o.o. za gradnjo bencinskega servisa v Žužemberku dani projektni pogoji Elektra Ljubljana d.d., št. 1639/2005. Dajalec teh projektnih pogojev od investitorja zahteva, da ta na svoje stroške prestavi obstoječi daljnovod oziroma, da to na stroške investitorja naredi Elektro Ljubljana d.d. kot lastnik daljnovoda. Elektro Ljubljana d.d. od investitorja En plus d.o.o. tudi zahteva, da mora biti elektroenergetska infrastruktura projektno obdelana v posebni mapi, da mora investitor pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za pokablitev tega daljnovoda in zanj po končanju del pred začetkom uporabe pridobiti uporabno dovoljenje. Kot informacijo javnega značaja je prosilec od organa zahteval prav to mapo, iz katere bo jasno razvidno, kateri del daljnovoda bi moral pokabliti investitor v bencinski servis. Na osnovi obsežne dokumentacije, s katero prosilec razpolaga, je prestavitev daljnovoda tudi na lokaciji bencinskega servisa podjetja En plus d.o.o. izvedla in plačala Občina Žužemberk iz svojega proračuna. Podlaga za izvedbo teh del je bilo gradbeno dovoljenje, št. 351-1164/2006-10 z dne 6. 2. 2007, in odločba, št. 351-668/2007-3 z dne 22. 6. 2007, oba dokumenta je izdal organ. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da bi na osnovi danih projektnih pogojev del pokablitve, ki se nanaša na gradnjo bencinskega servisa podjetja En plus d.o.o., moralo izvesti in plačati to podjetje. Zadevo okoli pokablitve tega daljnovoda je obravnaval tudi Nadzorni odbor Občine Žužemberk, ki je na svoji 6. seji dne 12. 3. 2008 sprejel sklep št. 3/6, v katerem navaja, da je ta pri izvedbi pokablitve ugotovil nenamensko porabo proračunskih sredstev, saj sredstva niso bila predvidena v načrtu razvojnih programov. Župan mora do naslednje seje posredovati pisno obvestilo ter zagotoviti povrnitev sredstev v občinski proračun. Dela so bila v celoti izvedena in nato plačana z javnimi sredstvi Občine Žužemberk, zato prosilec meni, da ima pravico kot občan te občine in kot občinski svetnik pridobiti podatek, kateri del daljnovoda bi moralo pokabliti podjetje En plus d.o.o. na svoje stroške. Prosilec je navedel, da ta podatek lahko pridobi le na osnovi pridobljene mape, v kateri je elektroenergetska infrastruktura projektno obdelana in se nahaja v arhivu organa. Izdelovalec projekta pokablitve daljnovoda in investitor v bencinski servis organu nista dala soglasja za posredovanje fotokopije projekta te pokablitve, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 351-780/2006-6 z dne 29. 8. 2006. Prosilec je v pritožbi še dodal, da mu je bila s strani organa že posredovana fotokopija celotnega projekta št. PGD-65/06, ki ga je prav tako izdelalo podjetje Utris d.o.o. iz Mirne peči in ga je plačala Občina Žužemberk, vendar podjetje Utris d.o.o. pri tem projektu ni uveljavljalo omejitve iz avtorskih pravic, čeprav gre tudi v tem primeru za isto zadevo - projekt pokablitev daljnovoda. V že pridobljenem projektu podjetja Utris d.o.o. je obdelana pokablitev daljnovoda, na podlagi katerega je bilo Občini Žužemberk
izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-1164/2006-10 z dne 6. 2. 2007. Kot dokaz je prosilec priložil dopis organa, številka 090-33/2008-4 z dne 6. 1. 2009, v katerem po navedbah prosilca organ ugotavlja, da je javni interes razkritja tega projekta večji od interesa podjetja Utris d.o.o. po varovanju avtorskih pravic pri projektu, zaradi česar je bila fotokopija celotne projektne dokumentacije prosilcu tudi posredovana. Potrebna gradbena dela za to pokablitev je v celoti izvedla in plačala Občina Žužemberk iz svojega proračuna in ne podjetje En plus d.o.o.. Prosilec zato meni, da bo tudi v tem primeru organ ravnal enako in odločil v prid javnega interesa razkritja podatkov o projektu in mu kot informacijo javnega značaja posredoval zahtevane fotokopije dokumentov, ki so del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 351-780/2006-6 z dne 29. 8. 2006. Prosilec je v pritožbi še navedel, da je pokablitev v celoti iz svojega proračuna plačala Občina Žužemberk in zato vztraja pri zahtevi za pridobitev fotokopije tega projekta, obdelanega v posebni mapi. To svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je javni interes za razkritje teh podatkov večji od upoštevanja pravic, ki izhajajo iz določb ZASP. Prosilec se ne strinja in zanj ni sprejemljivo, da se mu omogoči samo vpogled v to dokumentacijo na sedežu organa. Še naprej zahteva, da mu organ posreduje fotokopijo tega dokumenta. Na osnovi tega dokumenta se bo lahko določil tudi delež sredstev, ki jih mora po sklepu Nadzornega odbora Občine Žužemberk v občinski proračun vrniti investitor v bencinski servis. Prosilec želi dokument pridobiti za osebno informiranje in informiranje javnosti, če bo to potrebno.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom, št. 090-40/2009-9 z dne 6. 10. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje. Pri tem je Pooblaščencu odstopil tudi celoten spis organa, ki se nanaša na reševanje v tej odločbi obravnavane zahteve prosilca.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Organ v konkretni zadevi kot upravni organ (14. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)) sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporna ugotovitev organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da projekt za pokablitev električnega voda visoke napetosti, ki je bil podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, št. 351-780/2006-6 z dne 29. 8. 2006, (v nadaljevanju projekt), izpolnjuje vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in da v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, torej da ne vsebuje podatkov, ki bi, skladno s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ, predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Prosilec v pritožbi tudi ne nasprotuje ugotovitvi organa, da projekt predstavlja informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Iz pritožbenih navedb prosilca pa izhaja, da le-ta nasprotuje odločitvi organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev posredovanja fotokopije projekta, in sicer prosilec svoje pritožbene navedbe utemeljuje s tem, da je javni interes za razkritje teh podatkov večji od upoštevanja pravic, ki izhajajo iz določb ZASP. Ker prosilec zatrjuje, da bi moral organ pri odločanju o njegovi zahtevi upoštevati prevladujoč javni interes za razkritje projekta in mu na tej podlagi posredovati fotokopije le-tega, je bilo v pritožbenem postopku najprej treba ugotoviti, ali se tehtanje med javnim interesom za razkritje projekta in avtorsko pravico avtorja projekta, sploh sme izvesti v zvezi z izjemo iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.
2. Namen izjeme iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ
Prosilec je dne 28. 8. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je zahteval fotokopijo projekta. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je edini mogoč način seznanitve z zahtevano informacijo, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, vpogled v projekt, in zato zahtevo prosilca za posredovanje fotokopije projekta zavrnil.
Organ, ki zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, prosilcu skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDIJZ nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da na vpogled ali tako, da mu zagotovi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedene pravne podlage izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Eno izmed omejitev te pravice prosilca ureja drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, na podlagi katerega organ omogoči seznanitev z informacijo tako, da jo da prosilcu na vpogled, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Iz navedene pravne podlage izhaja, da v primeru, ko je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, niti organ niti prosilec nimata pravice določiti načina seznanitve, ker je v takšnem primeru vpogled edini zakonsko dopusten način seznanitve. Pooblaščenec poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja, posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled (več: v Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al., Založba Forum Media, Maribor, 2006, točka 2/2.3.3.3, stran 46). Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214). Prosilec se v obravnavanem primeru lahko seznani z informacijo o tem, kateri del daljnovoda bi moralo pokabliti podjetje En plus d.o.o., z vpogledom v projekt v prostorih organa, torej ne da bi pridobil njegove fotokopije, toda Pooblaščenec pri tem opozarja, da je tovrstno omejitev mogoče uporabiti le v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, čemur pa prosilec v obravnavanem primeru ne nasprotuje.
Pritožba prosilca temelji na prepričanju, da izjema od ureditve, ki jo določa drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, obstaja in da bi organ v obravnavanem primeru moral ugotoviti, da je javni interes za razkritje projekta večji od upoštevanja pravic, ki izhajajo iz določb ZASP, kar Pooblaščenec razume kot zahtevo prosilca, da se mora v obravnavanem primeru izvesti test javnega interesa, zato Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve te odločbe pojasnjuje namen in uporabo tega testa v postopku po ZDIJZ.
3. Namen in uporaba testa javnega interesa v postopku po ZDIJZ
Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi le-ta predstavlja katero izmed izjem do prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Gre za tako imenovani test tehtanja. Z njegovo pomočjo uradne osebe, Pooblaščenec kot pritožbeni organ in sodišča v postopku upravnega spora pretehtajo, ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami – izjemami, ki so opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri uporabi tega testa je torej treba odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte.
Iz navedenega izhaja, da je test javnega interesa v postopku po ZDIJZ mogoče uporabiti le v zvezi z izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne, kot zmotno zatrjuje prosilec v pritožbi, v primeru omejitve izbire načina dostopa do informacij javnega značaja, ki je določena v drugem odstavku 25. člena ZDIJZ. Takšna razlaga drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ne izhaja le iz besedne razlage te določbe, temveč je do takšnega zaključka mogoče priti tudi z uporabo teleološke razlage, saj je test javnega interesa v ZDIJZ namenjen razkritju informacije javnega značaja, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morala ostati javnosti nedostopna. V primeru, ko je potrebno uporabiti drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, pa informacija javnega značaja ostaja za javnost dostopna oziroma odprta (omejen je le način seznanitve), zato bi bila izvedba testa javnega interesa v takšnem primeru, poleg tega, da ne bi bila v skladu z načelom zakonitosti, ker je zakon izrecno ne predvideva, tudi popolnoma nesmiselna. Pooblaščenec ugotavlja, da iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru ni dopustna uporaba testa javnega interesa.
Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na dejstvo, da je organ v drugi zadevi, in sicer v postopku odločanja o zahtevi prosilca glede posredovanja projekta PGD-65/06, uporabil test javnega interesa, ne vplivajo na razlago določb ZDIJZ, ki ta test urejajo in posledično na odločitev o obravnavani pritožbi.
4. Sklepno
Upoštevaje pravne podlage, navedene v 1., 2., in 3. točki obrazložitve te odločbe, Pooblaščenec ugotavlja, da so pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na obveznost organa, da izvede test javnega interesa in na tej podlagi omogoči prosilcu seznanitev z zahtevanimi informacijami javnega značaja v obliki fotokopij, neutemeljene, ker izvedba testa javnega interesa v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ ni dopustna. Zaradi navedenega tudi pritožbene navedbe o porabi javnih sredstev v povezavi z zahtevanim projektom, s katerimi je želel prosilec podkrepiti nad avtorsko pravico prevladujoč javni interes, v obravnavanem primeru niso pravno relevantne.
Skladno z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko testa javnega interesa v obravnavanem primeru ni izvedel. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Občine Upravna enota Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto, številka 090-40/2009-6 z dne 16. 9. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka