Prosilec - Elektro Slovenija, d.o.o.
+ -Številka: 090-131/2009/2
Kategorije: Javna naročila, Kršitev postopka, Ali gre za inf. javnega značaja
Številka: 090-131/2009/2
Datum: 26. 10. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnika Aleša Avbrehta, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 8. 2009 zoper odločbo Elektro Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, št. 1157/820/ls z dne 3. 8. 2009 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 17. 7. 2009 naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
- Potrdila o prevzemu ponudb, prispelih na javni razpis, objavljen na portalu javnih naročil www.enarocanje.si, pod številko objave JN2446/2008,
- Zapisnik o odpiranju ponudb, prispelih na javni razpis, objavljen na portalu javnih naročil www.enarocanje.si, pod številko objave JN2446/2008,
- Vse ponudbe, ki so prispele na javni razpis, objavljen na portalu javnih naročil www.enarocanje.si, pod številko objave JN2446/2008.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 3. 8. 2009 izdal odločbo št. Jj57/820/ls, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da se zahteva prosilca nanaša na javno naročilo za dobavo in montažo elementov ter vzpostavitev funkcionalnosti centra za neprekinjeno poslovanje in okrevanje virov v Beričevem. V zvezi z navedenim javnim naročilom je bil res objavljen razpis pod številko JN2446/2008, predložene so bile ponudbe in opravljeno odpiranje ponudb, vendar pa je bil postopek oddaje kasneje prekinjen s sklepom št. 240/BT/48/2008 z dne 21. 5. 2008. Navedeni projekt na ta način torej ni zaključen, podatki, ki jih prosilec zahteva, pa tako predstavljajo izjemo po 9. tč. 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim naročilom tudi ni prišlo do odločitve o oddaji naročila, skladno s 6. odstavkom 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 128/06, 16/08 in 34/08), pa določbe ZDIJZ glede vpogleda v dokumentacijo v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila ne veljajo. Organ navaja, da je na podlagi vsega navedenega zahtevo prosilca zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 8. 2009 pri organu vložil pritožbo iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da je v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno, da prekinitev postopka v pravu javnih naročil predstavlja pravno možnost nezaključka postopka javnega naročaja. Prekinitev postopka javnega naročanja je namreč eden od treh načinov zaključka javnega naročanja, poleg odločitve o oddaji javnega naročila in sklepa o zavrnitvi vseh ponudb. Iz prakse Državne revizijske komisije, ki jo je ta zavzela v več svojih odločitvah, med drugim tudi v odločitvi št. 018-155/2009, izhaja, da »drugi odstavek 80. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Uvodoma gre ugotoviti, da (v nasprotju z v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo izraženim naročnikovim razumevanjem) prekinitve postopka iz drugega odstavka 80. člena ZJN-2 ni mogoče obravnavati kot procesni institut oz. kot neki začasno procesno dejanje (npr. v smislu prekinitve postopka, kot je določena v pravilih o pravdnem postopku). Prekinitev postopka oddaje javnega naročila je eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. Takšno razumevanje obravnavanega instituta, ob siceršnjem neobstoju določb, ki bi v ZJN-2 izrecno urejale prav to vprašanje, izhaja že iz ureditve postopkov javnega naročanja v tem predpisu, s katero institut prekinitve postopka v smislu zgolj začasne zaustavitve ni združljiv (glej npr. določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2). Situacij, ko bi lahko nastopila zgolj začasa prekinitev, ZJN-2 tudi sicer ne predvideva ali omogoča. Dejstvo, da prekinitev postopka pomeni zaključek postopka oddaje javnega naročila, izhaja tudi iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-2, ki sicer ureja zgolj točno določeno situacijo in v katerem je določeno, da mora naročnik v primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek. Po mnenju prosilca prekinitev postopka tako nedvomno predstavlja zaključek postopka, zaradi česar za takšen postopek ne veljajo izjeme po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, prosilcu pa bi moral biti omogočen dostop do zahtevanih informacij.
Organ je pritožbo prosilca dne 31. 8. 2009 posredoval v seznanitev podjetjema Prompt, d.o.o. in Granit d.d., ki sta vložili ponudbo na javni razpis pod oznako JN2446/2008 in v zvezi s katerim je prosilec zaprosil za fotokopijo dokumentacije.
Podjetje Promt d.o.o. se je na poziv organa odzvalo dne 8. 9. 2009, z dopisom št. 01-ELES-0709-FT. V njem je med drugim navedlo, da izrecno zavrača zahtevo prosilca po pridobitvi dokumentacije iz njegove ponudbe ali po vpogledu v njegovo ponudbo, saj za vpogled pogoji niso izpolnjeni. Ker v postopku oddaje predmetnega javnega naročila odločitev o oddaji ni bila sprejeta, ni pravne podlage za vpogled, saj določbe ZDIJZ v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila ne veljajo. Tudi pa, če bi bila uporaba ZDIJZ dopustna, podjetje Promt d.o.o. navaja, da pridobitev zahtevane informacije glede na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja informacije javnega značaja, pač pa njeno izjemo, zaradi česar je organ dolžan zahtevo v celoti zavrniti. Prosilec namreč zahteva vpogled v dokumentacijo, ki v skladu z drugim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah pomeni poslovno skrivnost družbe. Gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Zahtevani dokumenti vsebujejo podatke o ponudniku, ki so rezultat dolgoletnega poslovanja, izkušenj, raziskav, zaradi česar bi njihovo razkritje za družbo pomenilo nastanek ogromne materialne škode. Gre torej za očitno potrebo po varstvu podatkov, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost. Namen ureditve informacij javnega značaja glede ponudb v smislu ZJN-2 je pravica javnosti, da se seznani s porabo javnih sredstev. Podjetje Prompt d.o.o. poudarja, da njegova ponudba ni bila sprejeta, zato navedeni zahtevi prosilca tudi zato očitno ni mogoče slediti. Pravici prosilca, da se seznani z objavo podatkov javnega značaja glede ponudb, ki niso bile izbrane kot najugodnejše, je bilo zadoščeno že z objavo podatkov, ki se razkrijejo ob javnem odpiranju ponudb. Vsakršno nadaljnje informiranje o ponudbah, ki v predmetnih postopkih javnih naročil niso bile izbrane, pa bi pomenilo razkritje konkurenčnih prednosti družbe, ki jih veljavna zakonodaja prepoveduje.
Organ je pritožbo prosilca dne 16. 9. 2009 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 1353/820/ls z dne 15. 9. 2009 organ pojasnjuje, da je pritožbo prosilca vročil tudi nasprotnima strankama v opredelitev, pri čemer se je ena stranka opredelila z dopisom z dne 7. 9. 2009, druga pa ni odgovorila v roku. Skupaj z odstopom pritožbe je organ Pooblaščencu posredoval tudi dokumentacijo, ki se tiče zadeve (zahtevo prosilca, izpodbijano odločbo, pritožbo, poziv nasprotnima strankama, odgovor nasprotne stranke, potrdilo o prevzemu ponudb, zapisnik o odpiranju ponudb in ponudbe).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. O organu kot o zavezancu za dostop do informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. V konkretnem primeru je prosilec zahteval vpogled v dokumentacijo iz postopka javnega naročanja, objavljenega na portalu javnih naročil www.enarocanje.si, pod številko objave JN2446/2008. Glede vprašanja, ali dokumenti v zvezi z izvedbo konkretnega javnega naročila spadajo v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa, gre najprej ugotoviti, da je organ izvajal javno naročilo v skladu z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 128/2006 in 16/2008, v nadaljevanju ZJNVETPS), kar nedvomno je postopek, ki se izvaja v javnem interesu in ki ga urejajo javnopravni predpisi. Kot izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZJNVETPS, je eno temeljnih načel tega postopka načelo gospodarnosti. Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih. Iz samega dejstva, da je organ izvajal postopek po ZJNVETPS, gre zaključiti, da gre za dejavnost, ki se izvaja v javnem interesu, po postopku, ki je pravno reguliran z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Informacije iz tega postopka tako posledično predstavljajo informacije, povezane z javnopravnimi nalogami organa in jih zato ni mogoče izvzeti iz sfere informacij javnega značaja. Pooblaščenec je tako ugotovil, da vsi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da organ opravlja obvezno gospodarsko javno službo ter je javno podjetje in kot tak pravna oseba javnega prava, zato je v skladu s 1. členom ZDIJZ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, čemur pa organ v postopku ni oporekal, zato se Pooblaščenec podrobneje v to niti ni spuščal.
2. Pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ v povezavi z ZJNVETPS
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca v konkretnem primeru skliceval na dejstvo, da je bil postopek konkretnega javnega naročila prekinjen in da navedeni projekt na ta način ni bil zaključen, pri čemer ni prišlo do oddaje javnega naročila, zato določbe ZDIJZ, v skladu s 6. odstavkom 27. člena ZJNVETPS, ne veljajo.
V obravnavanem pritožbenem postopku je bilo tako treba primarno ugotoviti, ali se glede dostopa do zahtevane dokumentacije uporabljajo določbe ZDIJZ in kaj pomeni dejstvo, da je bil postopek konkretnega javnega naročanja prekinjen s sklepom št. 240/BT/48/2008 z dne 21. 5. 2008.
ZJNVETPS v šestem odstavku 27. člena določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Nadalje določa, da določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo. V sedmem odstavku istega člena je določeno, da mora naročnik omogočiti ponudniku, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, da je prisoten na vpogledu v njegovo ponudbo, ter ima tako možnost varovati svoje interese. Glede na navedeno dikcijo je bilo potrebno ugotoviti, kdaj začnejo, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu, veljati določbe ZDIJZ. Časovni mejnik je torej sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS izhaja, da čas, v katerem mora naročnik sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila, ni nedoločen. Povedano drugače, iz navedene določbe izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o (ne)oddaji naročila. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. V konkretnem primeru je bila ta odločitev sprejeta s sklepom o prekinitvi postopka št. 240/BT/48/2008 z dne 21. 5. 2008, s katerim je organ kot naročnik zaključil postopek predmetnega javnega naročila. Glede vprašanja, ali sklep o prekinitvi postopka pomeni sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, tako ni mogoče slediti stališču organa in stranskega udeleženca, da postopek konkretnega javnega naročila ni zaključen. Iz veljavnih določb ZJNVETPS namreč izhaja, da postopka, ki ga je organ prekinil s sklepom o prekinitvi, ni mogoče več nadaljevati, saj ne gre za prekinitev postopka v smislu institutov civilnega in upravno – procesnega prava, kjer prekinitev postopka pomeni neko odločitev o prenehanju aktivnosti v postopku, ki se bo v prihodnosti še nadaljeval. Takšnemu stališču prosilca, ki mu pritrjuje Pooblaščenec, sledi tudi praksa Državno revizijske komisije (npr. sklep 018-186/2008-2 z dne 12. 12. 2008 in sklep št. 018-155/2009-4 z dne 7. 8. 2009). Na takšno razlago navedenega instituta se je postavil tudi pripravljavec zakonodaje s področja javnega naročanja, to je Ministrstvo za finance, Sektor za javno naročanje (glej spletno stran ministrstva, http://www.mf.gov.si/slov/javnar/izvlecki_nova_zak.htm#prekinitev). Ne nazadnje pa na takšno razumevanja instituta prekinitve postopka kažejo tudi nameravane spremembe zakonodaje na tem področju. Iz predloga sprememb Zakona o javnem naročanju, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance (št. 007-32/2009 z dne 21. 9. 2009, povezava: http://www.mf.gov.si/slov/javnar/predpisi_predlogi.htm), izhaja, da je ena izmed poglavitnih rešitev predloga sprememb zakona tudi sprememba določbe, ki ureja prekinitev postopka oziroma zavrnitev vseh ponudb. Iz obrazložitve predloga spremembe zakona (28. člen) namreč izhaja, da se izraz »prekinitev postopka« v 80. členu zakona, zamenja z izrazom »ustavitev postopka«, in sicer z namenom odprave nejasnosti v praksi. Smiselno enako izhaja tudi iz predloga novele ZJNVETPS (glej obrazložitev k 20. členu predloga novele, s katerim se spreminja 84. člen, povezava:
http://www.mf.gov.si/slov/javnar/NOVELA%20ZJNVETPS_8.pdf).
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec pritrjuje pritožbenim navedbam prosilca, da bi organ, v zvezi z izdajo sklepa o prekinitvi postopka, moral izhajati iz razlage, da je konkretni postopek javnega naročila zaključen in da je prišlo do vsebinske odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer do odločitve, da se postopek zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika. Izhajajoč iz navedenega bi organ moral zahtevo prosilca z dne 17. 7. 2009 vsebinsko obravnavati po postopku, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, česar pa ni storil, zato se odločbe vsebinsko ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), zato je izpodbijano odločbo treba odpraviti.
Organ je zahtevo prosilca namreč primarno zavrnil iz razloga, da se določbe ZDIJZ ne uporabljajo, deloma pa se je skliceval tudi na izjemo po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, pri čemer pa ni pojasnil in obrazložil, zakaj je navedena izjema podana v konkretnem primeru. Pri tem organ niti v izreku niti v obrazložitvi ni pojasnil oz. naštel dokumentov, ki sestavljajo zahtevano dokumentacijo in se ni opredelil do vsakega izmed njih. Izpodbijana odločba je tako pomanjkljiva tudi v delu vsebinske obrazložitve.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.)
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, zato je odločbo na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
Organ prve stopnje mora po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, v ponovljenem postopku presoditi, katere informacije javnega značaja, ki jih zahteval prosilec, so prosto dostopne. Do vsakega konkretnega dokumenta se mora opredeliti in obstoj morebitnih izjem pojasniti. Pri tem mora organ upoštevati tudi 1. alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre namreč za področje javnega naročanja, eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, pa je tudi načelo transparentnosti. Ker načelo transparentnosti javnega naročanja ni absolutno, mora organ v ponovnem postopku popolnoma ugotoviti dejansko stanje ter navesti dokaze, ali in kateri deli zahtevane informacije predstavljajo izjemo, tudi glede 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
Organ mora pri ponovnem odločanju presoditi tudi, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec je zaradi zgoraj omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP odpravil in vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe in 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka