Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-135/2009/7
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-135/2009/7
Datum: 8. 1. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 16. 9. 2009, ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 15. 9. 2009, Tu 34/09-5 Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Urada generalne državne tožilke RS, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19. 8. 2009 naslovil na organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi v obliki fotokopije prejeti informacije, kdaj in koliko pravnomočnih obtožnih predlogov, od vključno leta 1995 do dne 18. 8. 2009, na ozemlju EU (če je možno drugače samo za SLO) je bilo izdanih zoper …………... Prosil je tudi za opravilne številke posameznih obtožnih predlogov, ki naj vsebujejo člene posameznega zakona, po katerem je obtožen. Prosil je, da organ ob vsakem predlogu navede, ali je postopek na sodišču dokončan in kako je dokončan: zavrnjen, dokončan z oprostilno sodbo, dokončan z obsodbo, zastaral, …
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 15. 9. 2009, Tu 34/09-5, s katero je zahtevo prosilca z dne 19. 8. 2009 v celoti zavrnil, na podlagi 3. točke 6. člena ZDIJZ, ker gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. I. RS št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Na podlagi 1. odstavka 8. člena ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pri obravnavi konkretne zahteve prosilca organ ugotavlja, da ta dva pogoja nista izpolnjena, zato je zahtevo prosilca za dostop do javnih informacij zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 16. 9. 2009 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je razlog za zavrnitev popolnoma abnormalen, ker ni prosil za navedbo osebnih
podatkov, saj jih je že sam navedel v zahtevi. Zato bi organ lahko osebne podatke prekril in izdal ostale zahtevane podatke. Poleg tega pa je že po samem zakonu vsaka pravnomočna obtožnica javna in ne more biti nikakršnih kršitev glede razkrivanja osebnih podatkov.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 17. 9. 2009, Tu 34/09-5/1, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 22. 9. 2009, št. 090-135/2009/2 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 28. 9. 2009, št. Tu 34/09-5/2 in predložil zahtevano dokumentacijo. Organ je pri tem pojasnil, da so posredovani podatki zbrani po okrožnih državnih tožilstvih in njihovih zunanjih oddelkih. Podatki so bili posredovani po elektronski pošti, zbrani pa iz vpisnika polnoletnih obdolžencev, Pri tem je organ pripomnil, da ni na voljo naslednjih podatkov:
- število obtožnih predlogov, vloženih v EU,
- podatki o vseh pravnomočnih obtožnih predlogih (sodišča ne sporočajo pravnomočnosti),
- podatki o vseh sodbah, kjer je postopek zastaral (ti podatki iz vpisnika niso vidni).
Glede na navedbe organa, da iz vpisnika ni razviden datum, kdaj je postal obtožni predlog pravnomočen, po pojasnilu organa pa se lahko na to sklepa v zadevah, kjer je iz vpisnika razvidno, da je bila izdana sodba, je Pooblaščenec dne 9. 11. 2009 organ ponovno pozval, da mu posreduje zgolj tiste dokumente, iz katerih izhajajo informacije o "pravnomočnih obtožnih predlogih", kar je predmet zahteve prosilca. Dne 25. 11. 2009 je organ Pooblaščencu posredoval zahtevane informacije.
Pritožba ni utemeljena.
1. Delovno področje organa
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
V skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 77/2009-popr., 87/2009, v nadaljevanju ZDT) izvajajo državni tožilci pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je tako določeno z zakonom. Svoje naloge opravljajo na podlagi ustave in zakona. Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe ter opravlja druga procesna dejanja tožilca v kazenskem postopku, kolikor zakon ne določa drugače.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Prosilec je zahteval dostop do informacij, ki so povezani s pravnomočnimi obtožnimi predlogi za točno določeno osebo. Zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa, saj je glavna pravica in glavna dolžnost organa v skladu s 45. členom Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/2007–uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP) preganjanje storilcev kaznivih dejanj. Glede kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je državni tožilec med drugim pristojen, da ukrene, kar je potrebno v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj in izsleditvijo storilcev ter za usmerjanje predkazenskega postopka, da zahteva preiskavo, da vloži in zastopa obtožnico oziroma obtožni predlog pred pristojnim sodiščem.
Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do obstoja dokumentov, ki so predmet zahteve, je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma ali obstaja t. i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga.
Organ je Pooblaščencu posredoval izpis iz aplikacije »KT« - vpisnika polnoletnih obdolženih oseb, iz katerega so razvidni podatki, ki so predmet zahteve prosilca: številka KT, ime in priimek obdolženega, kaznivo dejanje po KZ, vrsta odločitve. S podatkom o odločitvi se sklepa na dejstvo »pravnomočnosti obtožnega predloga«. Iz vpisnika pa, kot navaja organ, niso razvidni podatki o vseh pravnomočnih obtožnih predlogih (sodišča ne sporočajo pravnomočnosti) in podatki o vseh sodbah, kjer je postopek zastaral.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z informacijo o vseh pravnomočnih obtožnih predlogih (sodišča ne sporočajo pravnomočnosti) in podatki o vseh sodbah, kjer je postopek zastaral. Pooblaščenec pa pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel. V tem delu zahteve prosilca torej ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, zato je potrebno pritožbo oziroma zahtevo prosilca v tem delu, že zaradi neizpolnjevanja predpostavk, ki jih določa 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, zavrniti.
V preostalem delu zahteve prosilca pa Pooblaščenec ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Pooblaščenec je pri vpogledu v izpiske KT- vpisnika polnoletnih obdolženih oseb, ki jih je posredoval organ za točno določeno osebo, ugotovil, da vsebuje osebne podatke, in sicer ime in priimek obdolžene osebe, številko KT, kaznivo dejanje in vrsto odločitve. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke, na podlagi katerih je oseba določljiva.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Po določilu 8. in 9. člena ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.
V skladu z 69. člen ZDT državna tožilstva vodijo v vpisnikih, imenikih in evidencah tudi osebne in druge podatke, ki so po zakonu, ki ureja kazenski postopek, po zakonu, ki ureja postopek pred organi za prekrške in po tem zakonu potrebni za odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj in prekrškov ter osebne in druge podatke, ki omogočajo delovanje državnega tožilca kot stranke v postopku pred sodišči ali upravnimi organi, kadar je določeno v drugih zakonih, da ima ta položaj. Dostop do osebnih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se nanašajo na njih, pridobijo osebe šele po zastaranju kazenskega pregona ali pravnomočnosti sodbe. Vpisniki, imeniki in evidence se trajno hranijo na državnih tožilstvih. Podrobnejša oblika in vsebina posameznih vpisnikov, imenikov in evidenc se predpiše z Državnotožilskim redom (Ur. l. RS št. 109/2004). Slednji v 172. členu določa, da je potrebno za evidenco zadev, ki jih državna tožilstva obravnavajo, voditi vpisnike na obrazcih ali z računalniškimi programi, ki se lahko spreminjajo in dopolnjujejo z navodili in jih predpiše generalni državni tožilec s soglasjem ministra za pravosodje. V 69.a členu ZDT je nadalje določeno, da lahko Generalni državni tožilec dovoli vpogled, prepis, kopiranje ali izpis iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva posamezniku, ki izkaže, da podatke iz njih potrebuje za znanstvenoraziskovalno delo. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike, imenike, evidence in spise, ki so arhivirani. Posameznik lahko podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva vpogleda ali prepiše brezplačno, kopira ali izpiše pa na svoje stroške. Vpogled, prepis, kopiranje ali izpis se opravi pod nadzorom državnega tožilca, pomočnika državnega tožilca ali javnega uslužbenca državnega tožilstva, ki je za to pisno pooblaščen. Pravico do vpogleda v osebne ali druge podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.
Navedena zakonska ureditev, z jasno določenimi pogoji, kdaj in v katerih primerih je možen dostop do podatkov iz vpisnika, nedvomno kaže na subtilnost podatkov, ki so vsebovani v vpisniku in ki so predmet zahteve. Povsem jasno je torej določeno v zakonu kdo oziroma kateri državni organ je pristojen voditi podatke o posamezniku ter vrsta osebnih podatkov, ki se zbirajo oziroma vodijo izključno za namen odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj. V obravnavanem primeru pri zahtevanih informacijah sicer ne gre dobesedno za podatke o vpisu in izbrisu iz kazenske evidence, ki predstavljajo varovane občutljive osebne podatke v skladu z 19. točko 6. člena ZVOP-1, pa vendar takšna zahteva prosilca pomeni ustvarjanje svojevrstne nove »evidence o kazenskih postopkih« zoper konkretnega posameznika izven zakonskih okvirov in bi kot takšna pomenila poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in varovanja dobrega imena, na podlagi katere je posamezniku z ustavno močjo pridržana sfera zasebnega življenja oz. njegovega zasebnega življenjskega okolja. Zagotovljena je nedotakljivost zasebnosti posameznika, kar pomeni, da obstaja nedotakljivo področje človekove svobode, ki je odtegnjeno vplivu države, ter toliko bolj seveda posegu drugih posameznikov. Glede na to, da gre za zahtevo po informacijah o pravnomočnih obtožnih predlogih, je potrebno opozoriti tudi na pravico domneve nedolžnosti (27. čl. Ustave RS), na podlagi katere velja obdolženi za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Gre za t. i. predpostavko nedolžnosti, ki pomeni, da oseba velja za nedolžno, dokler se ji ne dokaže krivda, da mora krivdo dokazovati državni tožilec in ne obdolžena oseba, ter najpomembnejše, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni nedvomno dokazana, obdolženo osebo oprostiti (prim. tudi Komentar Ustave RS, Lovro Šturm (urednik), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, stran 305). Res je, da Ustava RS določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, ter da se sodbe izrekajo javno, izjeme določa zakon (24. čl. Ustava RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja, zlasti pa je pomembno, da je ta pravica vezana na javnost glavne obravnave in javen izrek sodbe, kar v konkretnem primeru pomeni, da je bila javnost prisotna, ko je (če je) bila razpisana glavna obravnava. Vendar pa tudi takrat javnost na določeni glavni obravnavi ni mogla oziroma ne more pridobiti pregleda nad vsemi kazenskimi postopki, ki morebiti tečejo oziroma so tekli zoper določenega posameznika, kot je postavljena zahteva prosilca v konkretnem primeru.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da informacije iz KT- vpisnika, ki so predmet presoje, vsebujejo varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilčeva navedba v pritožbi, da ni zaprosil za osebne podatke, ker jih je že sam navedel, ne vzdrži resne pravne presoje, saj tudi zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke. Ob tem Pooblaščenec posebej poudarja, da v obravnavanem primeru ni predmet presoje konkretna pravnomočna obtožnica, temveč izpis podatkov iz KT vpisnika, po iskalnem ključu ……., kar je povsem nekaj drugega. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, pomeni zahteva prosilca ustvarjanje nove »kazenske evidence« o konkretnem posamezniku v zvezi s kazenskimi pregoni, za kar ni podlage v zakonu, zato zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke. Vpis in izbris iz kazenske evidence je občutljiv osebni podatek, ki predstavlja posebno kategorijo osebnih podatkov, saj posega v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti in sodi med najsubtilnejšo kategorijo osebnih podatkov. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti. Občutljivi osebni podatki so v 19. točki 6. člena ZVOP-1 našteti taksativno, in ne primeroma. Ker zaradi občutljivosti potrebujejo posebno varstvo in zaščito ter omejitve dopustne obdelave, je v osmih točkah 13. člena ZVOP-1 taksativno določenih osem pravnih podlag, ki dopuščajo obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Občutljivi osebni podatki se torej lahko obdelujejo zgolj in samo v osmih, taksativno določenih primerih, ki pa v danem primeru niso podani. Ker je KT vpisnik – vpisnik polnoletnih obdolženih oseb, za katere sicer še ni mogoče trditi, da bodo vpisani tudi v kazensko evidenco, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa jo je vendar z vidika varstva osebnih podatkov potrebno obravnavati smiselno povsem enako kot kazensko evidenco, zato bi razkritje zahtevanih informacij iz KT vpisnika kot informacij javnega značaja, zagotovo pomenila kršitev določil ZVOP-1.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop da zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 15. 9. 2009, Tu 34/09-5 Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Urad generalne državne tožilke RS, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka