Prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-134/2009/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-134/2009/2
Datum: 9. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper molk in odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 7366/09/VOD-ČR, z dne 1. 9. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba zoper odločbo organa št. 7366/09/VOD-ČR, z dne 1. 9. 2009, se zavrne.
2. Pritožba zoper molk organa in zahteva prosilca z dne 14. 8. 2009, kakšno univerzitetno visoko izobrazbo imajo člani izpitne komisije, ki jo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva, se kot neutemeljeni zavrneta.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 8. 2009 in nato še dne 20. 8. 2009 na organ po elektronski pošti naslovil vlogo, ki jo je organ štel kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V zahtevi z dne 14. 8. 2009 prosilec navaja, da odločba organa št. 6363-09-VOD-ČR, z dne 7. 8. 2009, de facto degradira prosilčev strokovni status (izniči njegovo strokovno izobrazbo in 40 letne izkušnje s področja požarnega inženirstva doma in v tujini) na nivo projektanta začetnika v Sloveniji. To organ utemeljuje z določilom svojega pravilnika, ki ga sicer sam organ priznava za napako, a ga ne korigira. Iz tega degradiranega nivoja bi bilo prosilcu po pravilniku dovoljeno preiti na njegov sedanji strokovni nivo šele 5 let po opravljenem osnovnem strokovnem izpitu iz odgovornega projektiranja pri organu. Prosilčevo strokovno znanje in izkušnje bi pri opravljanju strokovnega izpita preverjala komisija organa, ki po njegovih informacijah in razumevanju slovenskih zakonov in predpisov, nima ustrezne strokovne kvalifikacije. Kot možnega kandidata za strokovni izpit iz požarnega inženirstva pri organu ga zanima strokovna kvalifikacija članov izpitne komisije organa za požarno inženirstvo, pri kateri bi moral opravljati izpit. Vzrok je namreč ta, da ne želi opravljati izpita pri komisiji, ki ni ustrezno strokovna na področju, za katerega je imenovana. Organ v odločbi št. 6363-09-VOD-ČR, z dne 7. 8. 2009, poudarja, da vsi člani izpitne komisije izpolnjujejo pogoje iz 27. člena Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev, ki podrobno določa pogoje za člane izpitne komisije. Ta informacija po njegovem mnenju ni pravno-formalno korektna in popolna. Prosilčevo razumevanje 27. člena je namreč drugačno, saj meni, da predsednik in vsi člani izpitnih komisij organa ne morejo izpolnjevati pogojev, saj nimajo najmanj visoke univerzitetne izobrazbe tehnične smeri, za katero je izpitna komisija imenovana in nimajo najmanj 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki, in sicer na področju opravljanja inženirskih storitev, za katere so bili imenovani. Nadalje prosilec zahteva informacijo, ki zadeva njegovo mnenje, da organ krši 187. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO) (prekršek organa, če vpiše v imenik posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev vpisa (126. člen)), saj večina projektantov požarnega varstva, ki so vpisani v imenik organa, ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe iz področja požarnega varstva.
Prosilec v zahtevi z dne 14. 8. 2009 zahteva naslednje informacije:
1. kakšna je strokovna kvalifikacija članov izpitne komisije organa za požarno inženirstvo oz. kakšno univerzitetno visoko izobrazbo imajo člani izpitne komisije, ki jo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva?
2. tolmačenje stališča organa, zakaj in s kakšnim razumevanjem zahtev 126. člena ZGO, je dovolila vpis posameznikom, ki nimajo univerzitetne izobrazbe iz požarnega inženirstva ali področja požarne varnosti.
Organ je prosilcu odgovoril dne 20. 8. 2009 (e-sporočilo, ob 11.09 uri) in mu v obliki tabele posredoval podatke o izobrazbi članov komisije za osnovne in dopolnilne izpite iz tehničnega projektiranja s področja požarne varnosti in komisije za dopolnilne izpite iz tehničnega revidiranja s področja požarne varnosti. Tabela vsebuje tudi ime in priimek člana komisije, funkcijo in področje.
Prosilec je še istega dne zahteval od organa sledeče:
1. kje so člani izpitne komisije pri organu imenovani za področje požarnega inženirstva dobili univerzitetno visoko izobrazbo iz požarne varnosti, kot to zahteva ZGO in pravilnik organa?
2. kakšna je interpretacija organa glede izpolnjevanja zahtev o izobrazbi članov izpitne komisije, imenovani za področje požarnega inženirstva, kot jo zahteva ZGO in pravilnik organa?
Organ je dne 1. 9. 2009 prosilcu odgovoril na prvo zahtevo z dne 20. 8. 2009 po e-sporočilu in mu posredoval podatke, kje so člani izpitne komisije pridobili izobrazbo. O zahtevah prosilca pod točko 2 njegove zahteve z dne 14. 8. 2009 in 20. 8. 2009, pa je organ odločil z odločbo št. 7366/09/VOD-ČR, z dne 1. 9. 2009, s katero je zahtevi prosilca zavrnil iz razloga neobstoja informacij.
Prosilec se je dne 14. 9. 2009 zoper omenjeno odločbo pritožil. V pritožbi navaja, da mu je organ res posredoval preglednico s podatki o izobrazbi članov izpitne komisije požarnega varstva, vendar iz preglednice ni razvidno, da bi njeni člani imeli zahtevano izobrazbo iz požarnega varstva v skladu z zahtevami ZGO in pravilnika organa. Organ razen gole preglednice ne daje nobenega tolmačenja, kaj je in kaj ni ustrezna strokovna izobrazba za področje požarnega inženirstva. Organ mu torej ni odgovoril na vprašanje »katero izobrazbo tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva ali požarne varnosti«. Prosilec poudarja, da je vprašanje širšega družbenega pomena, saj gre za področje požarne varnosti, ki ureja varnost življenj in zdravja ljudi pred požari v Sloveniji. Nadalje prosilec navaja, da je argument organa, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi zadostili njegovi zahtevi po tolmačenju stališča organa, zakaj in s kakšnim razumevanjem zahtev 126. člena ZGO, je dovolil vpis posameznikom, ki nimajo univerzitetne izobrazbe iz požarnega inženirstva ali področja požarne varnosti, neustrezen in se organ tako izmika jasni informaciji oz. odgovoru. Prosilcu gre izključno za to, da bi doumel, kako lahko organ dovoli vpis v register projektantov požarnega varstva osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev ZGO in pravilnika glede stopnje izobrazbe. Tako ZGO kot pravilnik namreč jasno zahtevata, da morajo imeti te osebe univerzitetno visoko izobrazbo iz področja svoje dejavnosti, to je področja požarne varnosti. Ker te osebe takšne izobrazbe nimajo, ga zanima, po kakšnih kriterijih sprejema organ svoje odločitve o ustreznosti kandidatov za projektiranje požarne varnosti. Organ namreč mora sprejeti odločitve o tem, ali kandidati ustrezajo kriterijem po zahtevah ZGO in pravilniku organa in za ta namen torej mora imeti izdelane pisne ali druge kriterije. Za te kriterije prosilec prosi, vendar mu jih organ ne da in se izmika jasnemu odgovoru. Prosilec meni, da je izgovor organa, da teh kriterijev nima, neustrezen v vsakem primeru: če jih zares nima, potem organ ne opravlja svoje strokovne vloge po ZGO na svojem delovnem področju oziroma, če jih v resnici ima, potem je odgovor organa zavajajoč, ker jih ima, a jih ne posreduje kot javno informacijo. Kot slednje prosilec še navaja, da so njegove zahteve za dostop do informacij ne samo javnega značaja, temveč tudi širšega družbenega pomena. Projektanti požarne varnosti, ki so registrirani pri organu brez ustrezne izobrazbe, v svoji stroki pomenijo neposredno grožnjo za varnost ljudi v Sloveniji.
Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in po upravičeni osebi vloženo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Pri tem je organ še navedel, da v Republiki Sloveniji nimamo samostojne fakultete za študij požarne varnosti, imajo pa tehnične fakultete v svojih učnih programih vsebinsko zajeto tudi požarno varnost za svoje strokovno področje. Požarna varnost je zelo interdisciplinirano področje, ki se prepleta z vsemi inženirskimi delu pri graditvi objektov in tako vpliva na izvedbo pri delu slehernega projektanta, nadzornika, vodje del, kot tudi revidenta in to ne oziraje se na njegovo pooblaščeno strokovno inženirsko področje dela. Kot slednje organ navaja, da zahtevanih pojasnil in tolmačenj organa ne poseduje in jih nima izraženih v nobenem dokumentu, kar posledično pomeni, da jih prosilcu ne more posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da iz pritožbe prosilca izhaja, da organ o zahtevi prosilca z dne 14. 8. 2009, v kateri je zahteval »katero izobrazbo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva ali požarne varnosti« ni odločil z odločbo, niti mu ni posredovali zahtevanih informacij.
Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilca obravnaval kot pritožbo zoper molk organa glede zahteve prosilca z dne 14. 8. 2009, kakšno univerzitetno visoko izobrazbo imajo člani izpitne komisije, ki jo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva in pritožbo zoper odločbo organa št. 7366/09/VOD-ČR, z dne 1. 9. 2009 ter odločil z eno odločbo.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I z vsemi spremembami in dopolnitvami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Osnovna dejavnost organa temelji na javnem pooblastilu za vodenje evidence imenika pooblaščenih inženirjev in javnem pooblastilu za izvajanje strokovnih izpitov po Zakonu o graditvi objektov. Glede na navedeno, organ kot nosilec javnega pooblastila v tem delu sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
2. Obstoj informacije javnega značaja
Glede na navedeno v obravnavanem primeru zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, zato je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, in ali se te nahajajo pri organu v materializirani obliki.
Pritožba zoper odločbo
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, zato je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
O resničnosti navedb organa oziroma o resničnem neobstoju zahtevanih dokumentov se je Pooblaščenec prepričal na podlagi predpisov s področja, ki ureja vodenje imenika pooblaščenih inženirjev ter opravljanja strokovnih izpitov pri organu, zlasti določb, ki urejajo pogoje za vpis v imenik (126. člen ZGO), ter pogoje za člane izpitnih komisij (27. člen Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/2005)). Prav tako je Pooblaščenec preveril trditev organa in ugotovil, da v Republiki Sloveniji nimamo samostojne fakultete za študij požarne varnosti, imajo pa tehnične fakultete v svojih učnih programih vsebinsko zajeto tudi požarno varnost za svoje strokovno področje.
Pooblaščenec se je o dejanskem stanju prepričal z dokaznimi sredstvi oziroma na način, za katerega je ocenil, da je v konkretni zadevi primeren. Pri tem pa ni ugotovil, da bi se dejansko stanje razlikovalo od tistega, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Tako je Pooblaščenec tudi na podlagi dejstev, ki jih navaja organ v izpodbijani odločbi in dopisu o odstopu pritožbe z dne 16. 9. 2009, ugotovil, da ne obstaja utemeljen dvom v navedbe organa o neobstoju dokumentov, ki bi predstavljali zahtevani informaciji. Prosilec je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 8. 2009 in nato še 20. 8. 2009 zahteval »tolmačenje stališča organa…« in »kakšna je interpretacija organa…« in ni zahteval informacije, ki bi se že nahajala v materializirani obliki, kot kumulativno zahtevanemu tretjemu pogoju za obstoj informacije javnega značaja. Tako je izpolnjen samo eden od pogojev, ki bi morali biti kumulativno izpolnjeni, da bi govorili o informaciji javnega značaja. Vodenje evidence imenika pooblaščenih inženirjev in izvajanje strokovnih izpitov, kar organ izvaja kot nosilec javnega pooblastila, nedvomno sodi v delovno področje organa, vendar pa organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec oziroma bi vsebovali stališče ali mnenje organa glede zahteve prosilca, ne razpolaga, posledično pa se informacije, ki jih zahteva prosilec, niti ne nahajajo v neki materializirani obliki. Ker organ z informacijami, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, informacija javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne obstaja.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari nov dokument, iz katere bi mogoče izhajalo mnenje oziroma stališče organa glede zahtev prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz navedb organa v izpodbijani odločbi izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, Pooblaščenec pa nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost te ugotovitve organa, se v konkretnem pritožbenem postopku zaradi neobstoja zahtevane informacije niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Pritožba zoper molk
Prosilec je dne 14. 8. 2009 kot informacijo javnega značaja zahteval sledeče, kakšna je strokovna kvalifikacija članov izpitne komisije organa za požarno inženirstvo oz. kakšno univerzitetno, visoko izobrazbo imajo člani izpitne komisije, ki jo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva.
Iz elektronskega sporočila organa z dne 20. 8. 2009 (poslan ob 11.09 uri) je razvidno, da je organ v obliki tabele prosilcu posredoval podatke o izobrazbi članov komisije za osnovne in dopolnilne izpite iz tehničnega projektiranja s področja požarne varnosti in komisije za dopolnilne izpite iz tehničnega revidiranja s področja požarne varnosti. Tabela vsebuje ev. št., ime in priimek člana komisije, izobrazbo, funkcijo in področje.
Prosilec v pritožbi navaja, da organ razen gole preglednice ne daje nobenega tolmačenja, kaj je in kaj ni ustrezna strokovna izobrazba za področje požarnega inženirstva. Organ mu torej ni odgovoril na vprašanje »katero izobrazbo tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva ali požarne varnosti«.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval informacijo glede izobrazbe članov izpitne komisije. Kaj pa organ tolmači kot strokovno ustrezno izobrazbo za področje požarnega inženirstva ali požarne varnosti pa Pooblaščenec ugotavlja, da ta informacija ne obstaja, saj kot je razvidno že na obliko zahteve, gre za podajo stališča, mnenja oziroma tolmačenja organa. Prosilec torej ne išče določljive informacije oz. dokumenta kot informacije javnega značaja, kot izhaja iz opredelitve v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in je natančno pojasnjena v 1. točki obrazložitve te odločbe. Iz istega razloga kot pritožba zoper odločbo se zavrne tudi pritožba zoper molk organa in zahteva prosilca z dne 14. 8. 2009, kakšno univerzitetno visoko izobrazbo imajo člani izpitne komisije, ki jo organ tolmači kot strokovno ustrezno za področje požarnega inženirstva.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da informacije, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne obstajajo v materializirani obliki, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena in tretjega odstavka 255. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana, št. 7366/09/VOD-ČR, z dne 1. 9. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo in tretjo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka