Monika Weiss, novinarka časnika Finance - Ministrstvo za finance
+ -Številka: 090-124/2009/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-124/2009/7
Datum: 11. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Monike Weiss, novinarke Poslovnega dnevnika Finance, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 27. 8. 2009, št. 090-28/2009/4, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Kabinet ministra, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 5. 8. 2009 po elektronski pošti na organ posredovala vlogo za dostop do naslednjih podatkov:
1. Seznam podjetij, ki so dobila državno zajamčena posojila iz kvote na podlagi zakona o jamstveni shemi (torej iz kvote, razdeljene bankam prek avkcij SID banke),
2. Za vsako od podjetij naslednje podatke:
- višina, obrestna mera in ročnost odobrenega posojila z državnim jamstvom,
- datum odobritve in poslovno banko, ki je posojilo dala,
- delež državnega jamstva za posojilo,
- zavarovanja, s katerimi je podjetje posojilo zavarovalo.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 27. 8. 2009, št. 090-28/2009/4, s katero je zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilke, nato pa navedel, da se v predmetni zadevi zahtevajo podatki, ki so v zvezi z opravljanjem storitev poslovnih bank za stranke. Tovrstni podatki so zaupni in so jih banke dolžne varovati. Tako določajo 214. do 216. člen Zakona o bančništvu (Ur. l. RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, v nadaljevanju ZBan-1), pa tudi statuti posameznih bank v skladu z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3). Organ ima dostop do nekaterih od zahtevanih podatkov. Podlago za to mu dajeta Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/09, 42/09, nadaljevanju ZJShemRS) v 16. In 17. členu ter Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 35/09, 43/09, v nadaljevanju Uredba) v 17., 19., 22., 23., 25., 28., 29. in 30. členu. Dostop organa do teh podatkov pa je vezan na nadzor, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti po navedenem zakonu in uredbi. Organ je dolžan s podatki ravnati skladno z določbami zakona, ki ureja bančništvo. Zakon o bančništvu pa v 216. členu določa, da Banka Slovenije oziroma drugi organi in osebe smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka 215. člena zakona - iz tega izhaja, da se podatki lahko pridobijo za potrebe nadzora, ki jih organ opravlja v okviru svojih pristojnosti - uporabiti izključno za namen, za katerega so bili podatki pridobljeni. Organ lahko torej navedene podatke uporablja izključno za namen nadzora nad izvajanjem Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije in jih ne sme posredovati javnosti. Ni dvoma, da so v sistemu jamstvene sheme udeležena javna sredstva, saj bankam izdaja jamstva za zadolževanje gospodarskih subjektov Republika Slovenija. ZDIJZ določa v tretjem odstavku 6. člena, ki določa izjeme od načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, da se ne glede na te izjeme dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zakon torej dostop do informacij v zvezi z javnimi sredstvi veže na njihovo porabo. Vendar pa bodo javna sredstva v obravnavanem sistemu porabljena le v primeru, če in ko bo unovčeno posamezno jamstvo. V tem primeru bodo podatki v zvezi s posameznim posojilom in jamstvom pridobili status informacije javnega značaja in jih bo organ dolžan razkriti. Vse dotlej pa so zahtevane informacije po svoji naravi podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in zakonom, ki ureja bančništvo. Organ je zaključil, da ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je organ na tej podlagi odločil, kot je navedeno v izreku odločbe.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 9. 9. 2009 pri organu vložila pritožbo, v kateri je povzela svojo zahtevo in odločitev organa in navedla, da vztraja na stališču, da so podatki, ki jih zahteva, javni.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 10. 9. 2009, št. 090-28/2009/8, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
Delovno področje organa med drugim opredeljuje 29. člen Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZDU-1), ki določa, da Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih analiz in napovedi. Širše oziroma celotno delovno področje organa pa določa ZDIJZ, po katerem delovno področje organa zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami.
Prosilka je zahtevala dostop do podatkov, ki so v zvezi z jamstvom Republike Slovenije bankam, za zadolževanje gospodarskih subjektov in so namenjena omilitvi posledic svetovne gospodarske in finančne krize ter izboljšanju likvidnosti gospodarstva z namenom lažjega pridobivanja sredstev na slovenskem finančnem trgu. Predpisa, ki navedeno področje urejata, sta ZJShemRS in Uredba, na podlagi katerih je organ pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona in uredbe. Glede na navedeno zahteva prosilke nedvomno sodi v delovno področje organa.
Nadalje pa je Pooblaščenec ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. V izpodbijani odločbi je namreč organ navedel, da ima dostop do nekaterih od zahtevanih podatkov na podlagi ZJShemRS in Uredbe, pri tem pa se ni konkretno opredelil do tega, s katerimi informacijami, ki so predmet zahteve prosilke, sploh razpolaga. Organ je zgolj na splošno zatrjeval, da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost in da jih je dolžan varovati v skladu z ZBan-1.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 14. 9. 2009, številka 090-124/2009/3, organ pozval, da mu posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo informacije, ki jih prosilka zahteva. Organ je Pooblaščencu posredoval podatke o bankah s kvotami in odzivnost SID banke skupaj s spremnim dopisom z dne 24. 9. 2009, številka 090-28/2009/10, v katerem je navedel, da so to podatki v zvezi z izvajanjem jamstvene sheme, s katerimi organ razpolaga.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da posredovani podatki ne ustrezajo zahtevi prosilke, je dne 5. 11. 2009 organ dodatno pozval, da mu posreduje pojasnilo o samem obstoju zahtevanih informacij. Pri tem je Pooblaščenec organ opozoril, da se v postopku po določbah ZDIJZ primarno ugotavlja, ali organ z zahtevanimi informacijami sploh razpolaga, šele ob izpolnjenih predpostavkah iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, se lahko nadalje presoja obstoj morebitnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je Pooblaščenec opozoril, da v pritožbenem postopku ne more odločiti brez dokumenta, ki je predmet zahteve prosilke, če pa takšnega dokumenta organ nima, je organ dolžan to sporočiti Pooblaščencu.
Organ je Pooblaščencu odgovoril dne 6. 11. 2009 z dopisom z dne 5. 11. 2009, številka 090-28/2009/12, da nima podatkov, ki jih zahteva prosilka.
Pooblaščenec ugotavlja, da je na podlagi 4. člena ZJShemRS Republika Slovenija pooblastila SID-Slovensko izvozno in razvojno banko, d.d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), da v njenem imenu in za njen račun opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank. Podrobnejša opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa ta zakon, pogoje kreditov, za katere se izdajo jamstva, način in roke plačila provizije ter plačil nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID banki, način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance ter sankcije v primeru kršitve obveznosti pri izdaji jamstva, pa so urejene v Uredbi, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije. Iz Uredbe izhaja, da SID banka izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev kreditov, zavarovanih z jamstvom po Zakonu. Nadzor nad namensko porabo SID banka izvršuje preko poročil, ki ji jih pošiljajo banke v rokih, dogovorjenih v pogodbi o jamstvu, in po potrebi z izrednimi revizijami, ki jih SID banka pri bankah lahko opravi sama ali preko pooblaščenih revizorjev, pri kreditojemalcih pa sama ali s pomočjo izvedencev ustrezne stroke. O izvršenih revizijah in poročilih revizorjev mora SID banka sproti poročati ministrstvu, pristojnemu za finance (1. odstavek 25. člena Uredbe). Na podlagi 29. člena Uredbe mora SID banka najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema sklenjene pogodbe o jamstvu poslati organu sklenjeno pogodbo o jamstvu z banko s prilogo. Šele v primeru poziva banke za unovčitev jamstva mora SID banka, poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, organu poslati tudi kreditno pogodbo, pogodbo o zavarovanju in ostalo dokumentacijo, ki je potrebna za plačilo in izterjavo unovčenega jamstva (2. odstavek 29. člena Uredbe).
Kot izhaja iz navedene zakonske podlage, ki to področje ureja, so vse naloge in pristojnosti v zvezi z izvajanjem jamstvene sheme prenesene na SID banko, ki sama sklepa pogodbo o jamstvu z banko, ki ji je bila dodeljena jamstvena kvota. Organ ima zgolj nadzorno funkcijo. Zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi organ razpolagal z vsemi informacijami glede same izvedbe jamstvene sheme. 30. člen Uredbe sicer določa, da lahko organ kadarkoli zahteva, da mu SID banka v razumnem roku in izven rokov, določenih v prejšnjem členu, dostavi tudi dodatno dokumentacijo, ki jo lahko pridobi SID banka in podatke v zvezi z izdanimi jamstvi, upoštevajoč pri tem veljavne predpise, ki urejajo bančništvo. Vendar Pooblaščenec pri tem poudarja, da se ne more spuščati v vprašanje, kako in na kašen način organ izvaja nadzor oziroma zahteva informacije od SID banke, saj je to v celoti v izključni pristojnosti organa, torej tudi samo dejstvo, katere informacije bo organ od SID banke pridobil in kdaj jih bo pridobil.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pri tem pa Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel, ne glede na dejstvo, da je organ v izpodbijani odločbi zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti, ne pa zaradi neobstoja dokumenta, ki je predmet zahteve prosilke. Organ se namreč že v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do samega obstoja zahtevanih informacij, temveč je na splošno poudaril zlasti sam pomen in potrebo po varovanju zahtevanih informacij.
Ker je potrebno v postopku po določbah ZDIJZ primarno ugotoviti izpolnjevanje predpostavk za obstoj informacije javnega značaja po 1. odstavku 4. člena ZDIJZ in šele nato obstoj morebitnih izjem, Pooblaščenec ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Razlog zavrnitve zahteve prosilke namreč ni obstoj izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč dejstvo, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, zavrniti. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 27. 8. 2009, št. 090-28/2009/4, Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Kabinet ministra, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka