Prosilec - Občina Radovljica
+ -Številka: 090-122/2009/7
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-122/2009/7
Datum: 3. 11. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), št. 0901-17/2009-1, z dne 13. 8. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20. 7. 2009 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval naslednje informacije:
1. V poročilu o poslovanju JGZ ALC Lesce za leto 2008 direktor JGZ ALC Lesce navaja, prosilec citira: »Poleg obstoječe gostinske ponudbe, bo nujno treba zagotoviti tudi ponudbo za navadne smrtnike.«
- Katera vrsta občanov ali obiskovalcev se na območju JGZ ALC Lesce smatra za navadne smrtnike in katera vrsta občanov niso navadni smrtniki, temveč nekaj več – recimo jim npr. večvredni smrtniki ali nadljudje?
V kolikor organ ne želi podati svojega stališča ali odgovora na navedeno vprašanje, potem prosilec prosi za kopije sledečih dokumentov:
a. Zapisnik sestanka s sklepi, na katerem je župan ustanovitelja ali direktor občinske uprave od direktorja JGZ ALC Lesce g. Škofica zahteval pojasnilo za tako vzvišeno in nespremenljivo izrazoslovje, katerega osnova je v bistvu slabo prikrita segregacija.
b. Sklep župana organa ali direktorja občinske uprave o disciplinskem postopku proti direktorju JGZ ALC Lesce, ki si kot javni uslužbenec v nobenem primeru ne more privoščiti segregacije državljanov na navadne in ne navadne smrtnike.
c. Sklep župana ali direktorja občinske uprave o neizplačilu dodatka za delovno uspešnost direktorju JGZ ALC Lesce, kar bi bil minimalni sanitarni ukrep proti takšnim samopašnim izjavam javnega uslužbenca.
2. V poročilu o poslovanju JGZ ALC Lesce za leto 2008 direktor JGZ ALC Lesce navaja, prosilec citira: »Sorazmerno kratkoročna rešitev je takojšnja gradnja počivališč ob avtocesti in ureditev turistično informacijskih centrov na njih.«
- Prosilec prosi za uradno stališče lastnika JGZ ALC Lesce o teh navedbah.
V kolikor organ takšnega stališča ne želi podati ali se opredeliti do takšnih neumnosti, prosilec prosi za kopijo kateregakoli dokumenta, v katerem se katerikoli organ, odbor, komisija, kolegij,… do teh navedb opredeljuje.
3. V poročilu o poslovanju JGZ ALC Lesce za leto 2008 direktor JGZ ALC Lesce navaja, prosilec citira: »ALC Lesce v okviru dosedanje organiziranosti in obsega dejavnosti ne more delovati dolgoročno rentabilno. Potrebno bo posodobiti statut zavoda in ga prilagoditi razvojnim planom.«
3.1 Ali organ pripravlja spremembe oz. dopolnitve Strategije razvoja letališča Lesce, kar bi bilo po mnenju prosilca nujno v kontekstu zgornje navedbe direktorja JGZ in če spremembe ali dopolnitve pripravlja, kdaj jih predvideva posredovati v javno razpravo?
V zvezi s tem prosilec prosi še za kopije sledečih dokumentov:
a. Zapisnik, sklep, nalog itd. kateregakoli organa ustanovitelja, da se prične s pripravo sprememb strategije razvoja letališča Lesce,
b. Zapisnik ali sklep kateregakoli organa ustanovitelja ali JGZ ALC Lesce ali njegovega organa, s katerim naj ustrezne službe pričnejo pripravljati dopolnitve Strategije razvoja letališča Lesce,
c. Pogodbo, s katero je neki zunanji pravni ali fizični osebi naložena izdelava spremembe ali dopolnitve strategije razvoja letališča ali izdelava nove strategije.
3.2 Katere in kakšne ukrepe načrtuje ustanovitelj za dolgoročno rentabilno poslovanje JGZ ALC Lesce?
V zvezi s tem prosilec prosi še za kopije dokumentov, ki obravnavajo sledeče točke:
a. Varčevalni ukrepi v JGZ ALC Lesce – kratkoročni, srednjeročni, dolgoročni;
b. Poslovni načrt za tekoče leto, poslovni načrt za prihodnje leto, srednjeročni poslovni načrt – vsi vključno z načrti finančnih tokov;
c. Ukrepi za zmanjšanje stroškov, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih;
d. Ukrepi za povišanje nerazumno nizkih tarif (razen morda panoramskih letov) v ceniku JGZ ALC Lesce.
3.3 Ali namerava lastnik JGZ pri spremembah statuta JGZ, poleg uporabnikov letališča, v organe upravljanja JGZ vključiti tudi predstavnike civilne družbe, konkretno prosilca?
4. V poročilu o poslovanju JGZ ALC Lesce za leto 2008 direktor JGZ ALC Lesce navaja, prosilec citira: »Že pred pogledom na poročilo lahko ugotovimo, da ALC že zelo dolgo časa ustvarja primanjkljaj.«
Prosilec prosi za pojasnila in kopije dokumentov, v katerih bo možno najti odgovore na sledeča vprašanja:
4.1 Kolikšen je natančni prihodek JGZ ALC v letu 2008 od dejavnosti, ki jo na lastnini JGZ ALC izvaja Aeroklub ALC Lesce?
4.2 Kolikšen je natančen prihodek JGZ ALC v letu 2008 iz naslova organiziranega letenja skupin letalcev iz drugih držav?
4.3 Ali je lastnik JGZ ALC seznanjen z nezakonito dejavnostjo Aerokluba ALC, ki za vleko jadralnih letal izdaja račune in pobira denar? Kaj bo konkretno lastnik JGZ ALC ukrenil v tem primeru, ko se javna lastnina izkorišča za zasebne pridobitne namene?
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-17/2009-1, z dne 13. 8. 2009, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, iz razloga neobstoja informacij.
Pooblaščenec je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP dne 2. 9. 2009 organu odstopil pritožbo prosilca, ki jo je le-ta dne 28. 8. 2009, preko elektronske pošte, vložil pri Informacijskem pooblaščencu. V pritožbi prosilec navaja, da organ ne želi dosegati standardov transparentnosti in javnosti delovanja, ki veljajo za pravno in demokratično državo. Ta trditev izvira iz prepričanja, da zavezanec ne želi podati niti enega svojega stališča ali dokumenta do zelo jasno opredeljenih zahtev. Nadalje prosilec trdi, da se organ zahtevi po dostopu do informacij javnega značaja spretno izmika z utemeljitvijo, da ne razpolaga z materialnim dokumentom in se sklicuje na prvi odstavek 4. Člena ZDIJZ, da dokument ne predstavlja informacije javnega značaja. Prosilec je prepričan, da vsaj za nekatere zahteve obstajajo materialni dokazi.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0901-17/2009-3, z dne 16. 9. 2009, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Ogled in camera
Ker so se izjave prosilca in navedbe organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 23. 10. 2009 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je na ogledu in camera preveril obstoj dokumentov, ki jih zahteva prosilec in ugotovil, da organ ne razpolaga z nobenim zahtevanim dokumentom oz. z dokumentom, ki bi lahko vseboval odgovor na zahtevo prosilca. Glede zahteve prosilca pod točko 1 organ pove, da dokumenti ne obstajajo, saj organ ni ukrepal glede izjave direktorja ALC Lesce o smrtnikih. Hkrati organ še pove, da je iz gradiva za 21. redno občinsko sejo pod točko 13 razvidno, da za direktorja ALC Lesce ni predlagana delovna uspešnost. Navedeno gradivo je objavljeno na spletni strani organa, natančneje na http://www.radovljica.si/povezava.aspx?pid=3579, link 13 - poročila JZ - 2008-1.doc.
Glede zahteve prosilca pod točko 2 organ pove, da z dokumenti ne razpolaga, da pa so počivališča opredeljena v državnem lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Vrba – Beračiča.
Nadalje organ glede zahteve pod točko 3.1 pove, da so v bodoče predvidene spremembe razvojnega programa organa in posledično tudi spremembe Strategije razvoja letališča Lesce, vendar glede tega še ni bilo nič strojeno in zato dokumenti ne obstajajo.
Prav tako dokumenti ne obstajajo glede zahtev prosilca pod točko 3.2 in 3.3, saj se zahtevi nanašata na pristojnosti ALC Lesce, hkrati pa le-ta takšnih dokumentov niti ni zavezan posredovati organu.
Glede zahtev pod točki 4.1 in 4.2 organ pove, da dokumentov nima, hkrati pa zahtevana podatka nista razvidna iz poročila ALC Lesce za leto 2008. S temi podatki bi lahko razpolagal ALC Lesce.
Prav tako organ pove, da dokument, ki bi vseboval odgovore na zahtevo prosilca pod točko 4.3, ne obstaja. Glede te zahteve organ pojasni, da je bil telefonski pogovor med direktorjem občinske uprave organa in direktorjem JGZ ALC Lesce, da Aeroklub zaračunava določene storitve in odgovor organa je bil, da naj direktor JGZ ALC Lesce v okviru svojih pristojnosti ukrepa, kar pa je tudi storil. Kot slednje organ še pove, da sta Poročilo o poslovanju JGZ ALC Lesce za leto 2008 in zapisnik seje občinskega sveta (objavljen na 22. redni seji) organa, na kateri se je poročilo obravnavalo (21. redna seja), objavljena na spletni strani organa. Prav tako so glede te seje na spletni strani organa objavljeni tudi tonski posnetki.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I z vsemi spremembami in dopolnitvami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).
Informacije, ki jih zahteva prosilec, nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, saj se vse nanašajo oziroma izvirajo iz Poslovnega poročila JGZ ALC Lesce za leto 2008, ki je ustanovljen na podlagi Odloka o organiziranosti javnega gospodarskega zavoda Alpski letalski center Lesce (glasilo Občine Radovljica, Deželne novice, št. 59/2006) za opravljanje letaliških storitev in vseh z letalskim pristaniščem povezanih dopolnilnih dejavnosti, ki jih izvaja kot javno službo. Na podlagi 8. alineje 21. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO in 127/2006-ZJZP) organ kot ustanovitelj javnega gospodarskega zavoda ALC Lesce sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun zavoda.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Glede na navedeno v obravnavanem primeru zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, zato je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, in ali se ta nahaja pri organu v materializirani obliki.
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, zato je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi informacijami, vendar jih prosilcu namenoma ne želi posredovati. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane informacije, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu in camera preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ razpolaga le s Poslovnim poročilom JGZ ALC Lesce za leto 2008, ki ga je Občinski svet organa obravnaval in sprejel na 21. redni občinski seji ter je v celoti objavljen na spletni strani organa (http://www.radovljica.si/dokument.aspx?id=4225) in zapisnikom 21. redne občinske seje, ki je prav tako objavljen na spletni strani organa (http://www.radovljica.si/povezava.aspx?pid=3641).
Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, Pooblaščenec pa nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega pa Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati. Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost te ugotovitve organa, se v konkretnem pritožbenem postopku, zaradi neobstoja zahtevane informacije, niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Pooblaščenec še ugotavlja, da bi moral organ zahtevi prosilca pod točki 4.1 in 4.2, odstopiti pristojnemu organu, to je JGZ ALC Lesce, na podlagi 20. člena ZDIJZ. Navedeni člen določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacije, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Ker organ tega ni storil, je zahtevo prosilca pod točki 4.1 in 4.2 pristojnemu organu odstopil Pooblaščenec, in sicer z dopisom št. 090-122/2009/6, z dne 27. 10. 2009.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, ne obstajajo, organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, št. 0901-17/2009-1, z dne 13. 8. 2009. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka