Flycom d.o.o. - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-114/2009/2
Kategorije: Ponovna uporaba
Številka: 090-114/2009/2
Datum: 5. 2. 2010
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07 - ZUP-E in 65/08 - ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi gospodarske družbe Flycom d.o.o., ki jo zastopa direktor …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 6. 2009, zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), številka 35392-2/2009-192 z dne 26. 5. 2009, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa, številka 35392-2/2009-192 z dne 26. 5. 2009, se kot neutemeljena zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je 8. 5. 2009 prejel naročilo digitalnih podatkov, v katerem je prosilec zahteval podatke iz zemljiškega katastra in podatke iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Kot namen uporabe podatkov je prosilec označil »izvajanje geodetskih storitev« in »izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu«, pri čemer je navedel akt »DLN« ter naslov naloge/projekta »DLN 110kv Grosuplje-Trebnje«.
Organ je o naročilu odločil z odločbo, št. 35392-2/2009-192 z dne 26. 5. 2009, s katero je prosilcu za ponovno uporabo, v naročilu z dne 8. 5. 2009 naročenih geodetskih podatkov, zaračunal ceno ponovne uporabe geodetskih podatkov za pridobitne namene v višini 3.039,65 EUR. Odločbi je organ priložil še račun, št. 0110205-09 z dne 26. 5. 2009 s specifikacijo stroškov. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilec v naročilu za pridobitev geodetskih podatkov z dne 8. 5. 2009 navedel, da namerava geodetske podatke ponovno uporabiti za pridobitne namene. V nadaljevanju odločbe je organ citiral drugi odstavek 116. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 - Odločba US; v nadaljevanju ZEN), ki ureja izdajanje geodetskih podatkov. Za namene ponovne uporabe geodetskih podatkov se glede na citirano določilo ZEN podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, evidence državne meje in registra prostorskih enot (geodetski podatki) izdajo proti plačilu v skladu z ZDIJZ. Organ je pri tem navedel naslednje določbe ZDIJZ:
- ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih
oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge,
zaradi katerega so bili dokumenti izdelani (tretji odstavek 4. člena)
- za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom
informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s
strani medijev, lahko organ zaračuna ceno (prvi odstavek 34.a člena)
- o zahtevi za ponovno uporabo izda organ pisno odločbo, če za ponovno uporabo zaračuna
ceno (tretji odstavek 22. člena ZDIJZ).
Organ je skladno z določili ZDIJZ določil ceno za ponovno uporabo podatkov v ceniku "Cena ponovne uporabe geodetskih podatkov v pridobitne namene" št. 35391-3/2008-1, z dne 9. 4. 2008. Geodetske podatke iz naročila z dne 8. 5. 2009, ki jih bo prosilec ponovno uporabil za pridobitne namene, je organ zaračunal v skladu z navedenim cenikom. Priloga odločbe je račun, št. 0110205-09 z dne 26. 5. 2009, iz katerega je razvidna specifikacija stroškov.
Organ je dne 10. 6. 2009 prejel pritožbo prosilca zoper odločbo, št. 35392-2/2009-192 z dne 26. 5. 2009, v kateri je prosilec navedel, da je za navedeni projekt naknadno pridobil Pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d. z dne 3. 6. 2009, ki ga je priložil pritožbi. Prosilec meni, da je upravičen do oprostitve plačila takse, ker so podatki namenjeni uporabi državnih organov (DPN), ker so vloge za pridobitev navedenih listin v skladu s 23. členom Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUT) in v skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/2008; v nadaljevanju ZST-1) takse proste.
Organ je prosilcu nato poslal dopis, št. 45010-3/2009-3 z dne 30. 6. 2009, v katerem je pojasnil, da je po prejemu pritožbe pregledal vso dokumentacijo v zvezi s prosilčevim naročilom digitalnih geodetskih podatkov. Pri tem je organ ugotovil, da se navedbe o namenu uporabe podatkov, ki jih je prosilec navedel na naročilu digitalnih podatkov, ne ujemajo z navedbami o namenu uporabe podatkov, kot izhajajo iz priloženega pooblastila. Na pooblastilu je navedeno, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pooblašča prosilca za pridobitev »grafičnih podatkov zemljiškega katastra za potrebe projektne dokumentacije PGD in DPN«, na prosilčevem naročilu digitalnih podatkov pa je navedeno, da bodo podatki uporabljeni za geodetski načrt za DLN. Digitalni geodetski podatki se izdajajo v skladu z ZDIJZ, ki v 34.a členu določa, da lahko organ za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev, zaračuna ceno. Skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ pomeni ponovna uporaba informacij javnega značaja uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, za katerega so bili dokumenti izdelani. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog se ne šteje za ponovno uporabo informacij. Iz navedenega izhaja, da se zaračuna cena le v primeru ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene. Ponovna uporaba informacij javnega značaja v nepridobitne namene je brezplačna. Če so informacije javnega značaja uporabljene za izvajanje javnih nalog, takšna uporaba ne šteje za ponovno uporabo informacij. Zato v slednjem primeru (uporaba informacij za izvajanje javnih nalog) organ nima pravne podlage, da zaračuna ceno za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene. V konkretnem primeru glede na navedeno organ ne bi zaračunal cene ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, če bi bili podatki, ki jih je zahteval prosilec, uporabljeni za izvajanje javnih nalog. Organ je prosilca pozval, da dopolni pritožbo tako, da določno (ne zgolj z uporabo kratic) navede, za kakšen namen bodo pridobljeni geodetski podatki uporabljeni. Pri tem je organ pojasnil, da je pritožbo treba dopolniti tako, da prosilec določno navede, za izvajanje katerih javnih nalog, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bodo podatki, ki jih je zahteval, uporabljeni. Organ je pozval prosilca, da pritožbo dopolni tako, da ji priloži pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d., iz katerega bo jasno in nedvoumno (ne zgolj navedba kratic) razvidno, za izvajanje katerih javnih nalog bodo podatki, za pridobitev katerih gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pooblašča prosilca, uporabljeni. Pooblastilo mora zakoniti zastopnik gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d. lastnoročno podpisati. V nadaljevanju poziva je organ zapisal, da je prosilec v pritožbi navedel, da je upravičen do oprostitve plačila takse, ker so podatki namenjeni uporabi državnih organov in da so vloge za pridobitev takšnih podatkov takse proste v skladu s 23. členom ZUT in 11. členom ZST-1. Organ je pojasnil, da se digitalni geodetski podatki izdajajo na podlagi ZDIJZ. Določila ZDIJZ so torej pravna podlaga za zaračunavanje ali oprostitev plačila cene za ponovno uporabo podatkov (informacij javnega značaja). Sklicevanje prosilca na 11. člen ZST-1 in 23. člen ZUT je zato neutemeljeno. Na podlagi ZST-1 se namreč plačujejo sodne takse v postopkih pred sodišči. V konkretnem primeru pa poteka postopek pri organu in ne pred sodiščem. V zvezi s sklicevanjem prosilca na 23. člen ZUT je organ pojasnil, da ZUT ureja plačevanje upravnih taks za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Že v 30. točki 28. člena ZUT je določeno, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo. Skladno z navedenim določilom organ ni zaračunal nobene upravne takse (na primer za vlogo - naročilo za digitalne podatke po tarifni št. 1 ZUT ali na primer za odločbo po tarifni št. 3 ZUT). Organ je na podlagi določil ZDIJZ zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, ki ni v nikakršni povezavi s plačilom upravne takse. Cena za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene je bila skladno z določili ZDIJZ določena na podlagi cenika organa, št. 35391-3/2008-1 z dne 9. 4. 2008.
Organ je dne 8. 7. 2009 prejel odgovor, v katerem je prosilec pojasnil, da je delavec, ki je naročal digitalne podatke, v vlogi navedel, da bodo podatki uporabljeni za geodetski načrt za DLN (državni lokacijski načrt), pri čemer je pomotoma uporabil "staro" - pred Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) uporabljeno terminologijo. Dejansko bodo podatki uporabljeni za državni prostorski načrt (DPN), kar je razvidno tudi iz pooblastila z dne 3. 6. 2009 in njegove dopolnitve z dne 8. 7. 2009, iz katere je jasno in nedvoumno razvidno, da gre za uporabo podatkov za državni prostorski načrt. Ker bodo informacije javnega značaja uporabljene za izvajanje javnih nalog – državni prostorski načrt – prosilec meni, da je upravičen do brezplačne pridobitve v naročilu navedenih podatkov. Prosilec je odgovoru priložil še dopolnjeno pooblastilo z dne 8. 7. 2009.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom, št. 45010-3/2009-5 z dne 13. 8. 2009, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ navedel, da je organ po prejemu pritožbe ugotovil, da je bil izvedeni postopek pred izdajo izpodbijane odločbe nepopoln ter da je prosilec v pritožbi navedel taka dejstva in take dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna, je skladno s prvim in drugim odstavkom 243. člena ZUP dopolnil postopek. Po prejemu pritožbe je namreč organ ugotovil, da se prosilčeve navedbe o namenu uporabe podatkov, ki jih je navedel v vlogi oziroma obrazcu za naročilo digitalnih podatkov, ne ujemajo z navedbami o namenu uporabe, kot izhajajo iz pritožbenih navedb in pooblastila, ki ga je prosilec priložil pritožbi. Na pooblastilu, ki ga je prosilec priložil pritožbi, je navedeno, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pooblašča prosilca za pridobitev grafičnih podatkov zemljiškega katastra za potrebe projektne dokumentacije PGD in DPN, za območje daljnovodov DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje - RTP Trebnje z dovoznimi potmi, DV 2 x 110 kV Kočevje - Črnomelj in DV 2 x 110 kV Hudo - Kočevje. V vlogi (obrazcu za naročilo digitalnih podatkov) pa je prosilec navedel, da bodo podatki uporabljeni za izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu in sicer za DLN (DLN 110 kV Grosuplje - Trebnje) ter za izvajanje geodetskih storitev. V nadaljevanju dopisa je organ pojasnil, da če so informacije javnega značaja uporabljene za izvajanje javnih nalog, takšna uporaba skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ne šteje za ponovno uporabo informacij. Zato v primeru uporabe informacij za izvajanje javnih nalog organ nima pravne podlage, da zaračuna ceno za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene. V konkretnem primeru glede na navedeno organ ne bi zaračunal cene ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, če bi bili podatki, ki jih je prosilec zahteval, uporabljeni za izvajanje javnih nalog. Iz navedb v vlogi in pritožbi je bilo torej mogoče sklepati, da bodo podatki uporabljeni za izvajanje javnih nalog, ni pa bilo mogoče tega nedvoumno ugotoviti. Poleg tega je prosilec v pritožbi navedel, da ga je za pridobitev zahtevanih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d.. Zato je organ skladno s 243. členom ZUP dopolnil postopek in sicer tako, da je prosilca pozval, da dopolni vlogo oziroma pritožbo tako, da določno (ne zgolj z uporabo kratic) navede, za kakšen namen (za izvajanje katerih javnih nalog) bodo pridobljeni geodetski podatki uporabljeni. Organ je prosilcu glede na njegove navedbe, da ga je za pridobitev geodetskih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe pojasnil, da je treba vlogo oziroma pritožbo dopolniti tako, da določno navede, za izvajanje katerih javnih nalog, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bodo podatki, ki jih je zahteval, uporabljeni ter ji priložiti ustrezno pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. V pozivu k dopolnitvi je organ prosilcu še pojasnil, da mora pooblastilo podpisati zakoniti zastopnik gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. Zaradi navedb prosilca glede upravičenosti do oprostitve plačila takse je organ v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe prosilcu pojasnil, da se digitalni geodetski podatki izdajajo na podlagi ZDIJZ. Določila ZDIJZ so torej pravna podlaga za zaračunavanje ali oprostitev plačila cene za ponovno uporabo podatkov (informacij javnega značaja). Prosilčevo sklicevanje na 11. člen ZST-1 in 23. člen ZUT je zato neutemeljeno. Na podlagi ZST-1 se namreč plačujejo sodne takse v postopkih pred sodišči. V konkretnem primeru pa poteka postopek pri organu in ne pred sodiščem. V zvezi s sklicevanjem na 23. člen ZUT je organ prosilcu pojasnil, da ZUT ureja plačevanje upravnih taks za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Že v 30. točki 28. člena ZUT je določeno, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo. Skladno z navedenim določilom organ prosilcu ni zaračunal nobene upravne takse (na primer za vlogo - naročilo za digitalne podatke po tarifni št. 1 ZUT ali na primer za odločbo po tarifni št. 3 ZUT). Organ je prosilcu na podlagi določil ZDIJZ zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja v pridobitne namene, ki ni v nikakršni povezavi s plačilom upravne takse. Cena za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene je bila skladno z določili ZDIJZ določena na podlagi cenika geodetske uprave št. 35391-3/2008-1 z dne 9. 4. 2008. V nadaljevanju dopisa je organ povzel vsebino dopolnitve pritožbe, ki jo je posredoval prosilec. Organ tudi po prejemu dopolnjene vloge oziroma pritožbe meni, da je pritožba neutemeljena ter da je ravnal zakonito, ko je izdal odločbo, št. 35392-2/2009-192 z dne 26.05.2009, s katero je prosilcu zaračunal ceno ponovne uporabe geodetskih podatkov, za pridobitne namene. Organ meni, da v konkretnem primeru ne gre za uporabo informacij za izvajanje javnih nalog, zaradi česar uporaba zahtevanih geodetskih digitalnih podatkov ne bi štela za ponovno uporabo informacij in tako organ ne bi imel pravne podlage, da bi prosilcu zaračunal ceno ponovne uporabe geodetskih podatkov v pridobitne namene. Prosilec namreč tudi v dopolnitvi pritožbe še vedno ni konkretno in določno navedel, za izvajanje katerih javnih nalog bodo podatki uporabljeni. Prosilec le pavšalno navaja in trdi, da bodo podatki uporabljeni za državni prostorski načrt, ne pove pa konkretno, za kateri državni prostorski načrt bodo ti podatki uporabljeni (na primer naziv državnega prostorskega načrta, številka morebitnega Uradnega lista RS, v katerem je bil državni prostorski načrt objavljen). Ker prosilec zatrjuje, da ga je za pridobitev geodetskih podatkov pooblastila gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bi po mnenju organa prosilec moral navesti, za katere javne naloge, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d., bodo geodetski podatki uporabljeni, česar pa prosilec tudi v dopolnjeni pritožbi ni storil. Organ ob tem še poudarja, da je gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pravna oseba, ki opravlja in prodaja storitve na trgu in praviloma ne opravlja javnih nalog v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ. Če pa gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. opravlja javne naloge v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, ima za izvajanje javnih nalog pooblastilo bodisi v predpisih bodisi v pooblastilnem razmerju. Prosilec bi zato moral navesti pravno podlago, iz katere bi bilo razvidno, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. izvaja javne naloge v smislu tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, česar pa ni storil. Organ je ob tem pojasnil tudi, da je prosilca v pozivu k dopolnitvi vloge oziroma pritožbe opozoril, da mora pooblastilo lastnoročno podpisati zakoniti zastopnik gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d.. Iz pooblastila, ki ga je prosilec priložil dopolnjeni pritožbi, je razvidno, da pooblastila ni podpisala oseba, ki je navedena na pooblastilu. Poleg imena in priimka osebe, ki je navedena kot podpisnik pooblastila, je lastnoročno napisana beseda »za«, ki ji sledi podpis.
Pritožba prosilca ni utemeljena.
1. Pristojnost in meje preskusa izpodbijane odločbe
Pooblaščenec je med drugim pristojen tudi za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa iz tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ, tj. zoper odločbo organa, s katero ta odloči o zaračunani ceni ponovne uporabe. Navedeno izhaja tudi iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, ki določa, da je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja. Določbo je v delu, ki govori o pristojnosti Pooblaščenca za odločanje na drugi stopnji zoper »(…) odločbo, s katero je organ (…) drugače kršil pravico do (…) ponovne uporabe informacij javnega značaja«, treba razumeti kot podlago za odločanje o domnevni oziroma s strani prosilca zatrjevani kršitvi pravice do ponovne uporabe. Čeprav odločba, s katero se odloči o ceni ponovne uporabe po naravi stvari ni zavrnilna odločba, je treba dopustiti možnost, da kršitev pravice do ponovne uporabe izhaja tudi iz tovrstne odločbe, saj ni izključeno, da organ o ceni odloči:
- v nasprotju s procesnimi predpisi (ZUP in ZDIJZ),
- v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZDIJZ, zlasti tretjim odstavkom 4. člena, 34. a členom in 36. a členom,
- v nasprotju z določbami Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba), zlasti v nasprotju z 22., 23., 24., 25. a in 25. b členom ali
- v nasprotju z internim cenikom.
Kot organ druge stopnje je Pooblaščenec v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije prvenstveno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
Po prvem odstavku 34. a člena ZDIJZ lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev. V 25.b členu Uredba določa, da kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij.
Glede na določbe 36. a člena ZDIJZ cena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij. Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe. Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.
Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da se v celoti strinja z navedbami organa v pozivu za dopolnitev, št. 45010-3/2009-3 z dne 30. 6. 2009, in v dopisu, št. 45010-3/2009-5 z dne 13. 8. 2009, s katerimi le-ta zatrjuje, da je z izpodbijano odločbo zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki ni v nikakršni zvezi s plačilom sodne ali upravne takse. Zato pooblaščenec zaključuje, da so vse pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na plačilo sodne in upravne takse, v obravnavanem primeru pravno nerelevantne.
V obravnavanem primeru je, kot je v dopisu, št. 45010-3/2009-5 z dne 13. 8. 2009, pravilno poudaril in razložil že prvostopenjski organ, bistvenega pomena tretji odstavek 4. člena ZDIJZ, na podlagi katerega se uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog ne šteje za ponovno uporabo informacij. Glede na to, da izpodbijana odločba temelji na odločitvi, da je prosilec v zahtevi oziroma naročilu z dne 8. 5. 2009 zahteval ponovno uporabo informacij, iz pritožbe prosilca pa izhaja, da bi mu moral organ omogočiti brezplačno uporabo zahtevanih informacij, ker naj bi jih potreboval za izvajanje javnih nalog, je v obravnavani zadevi ključno vprašanje, kakšen namen uporabe je izkazal prosilec v zahtevi in ostalih dopisih, posredovanih organu.
3. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. Skladno s četrtim odstavkom 17. člena ZDIJZ mora prosilec opredeliti:
1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen).
Uredba v 25. a členu določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin:
- pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;
- predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti.
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se prosilec želi seznaniti oziroma jo ponovno uporabiti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu.
Za presojo obveznosti prosilca je pomembna tudi določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Drugi odstavek 66. člena ZUP določa, da mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.
4. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Podobno izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 67. člena ZUP, ki določata, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če prosilec pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če prosilec v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
5. Presoja vsebine zahteve prosilca in presoja ravnanja organa v konkretnem primeru
Naročilo prosilca za pridobitev geodetskih podatkov z dne 8. 5. 2009 je med drugim vsebovalo naslednje zahteve oziroma navedbe po posameznih kategorijah:
- »3. Namen uporabe podatkov«: izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu, pri čemer je navedel akt »DLN« ter naslov naloge/projekta »DLN 110kv Grosuplje-Trebnje«, in izvajanje geodetskih storitev;
- »4. Sprememba namena že prevzetih podatkov«: vrsta podatkov – zbirni kataster GJI, DKN, nov namen uporabe – geodetski načrt za projekt DLN;
- »5. Opis naloge, v kateri bodo geodetski podatki uporabljeni«: uporaba GJI in DKN v geodetskem načrtu.
Iz vsebine navedenih kategorij izhaja, da je prosilec namen ponovne uporabe zahtevanih informacij označil zgolj na splošno, vendar je mogoče sklepati, da je njegov namen tako izvajanje javnih nalog (navedba: izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu), kakor tudi izvajanje storitev na trgu, ki dejansko pomenijo ponovno uporabo za pridobitne namene (navedba: izvajanje geodetskih storitev, uporaba GJI in DKN v geodetskem načrtu). Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi upošteval le namen ponovne uporabe za pridobitne namene, do namena uporabe za izvajanje javnih nalog pa se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil. Organ je pri odločanju o naročilu z dne 8. 5. 2009 torej povsem prezrl dejstvo, da je prosilec kot namen uporabe podatkov označil tudi namen uporabe za izvajanje javnih nalog. Takšno ravnanje predstavlja kršitev načela materialne resnice (8. člen ZUP), na podlagi katerega je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Dejstvo, ki ga organ v konkretnem primeru ni ugotavljal, bi utegnilo vplivati na odločitev organa o zadevi, ker se uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog ne šteje za ponovno uporabo informacij (tretji odstavek 4. člena ZDIJZ). Če bi prosilec uspel že pred izdajo izpodbijane odločbe izkazati, da zahtevane podatke potrebuje za izvajanje javnih nalog, v obravnavanem primeru ne bi šlo za ponovno uporabo informacij javnega značaja in organ v takšnem primeru sploh ne bi smel odločati v upravnem postopku, saj pri tem ne bi šlo za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, ker ne bi bilo nasprotja med posamičnim in javnim interesom, ki je ključnega pomena za opredelitev upravnega postopka.
Poleg tega, da je organ spregledal za odločitev pomembno dejstvo pa Pooblaščenec ugotavlja, da je bila zahteva prosilca z dne 8. 5. 2009 nepopolna, ker bi moralo biti zatrjevano izvajanje javnih nalog bolj konkretizirano, sicer tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti. Navedeno določbo je namreč mogoče uporabiti le v primeru, ko organ na podlagi razpoložljivih podatkov lahko ugotovi, za katero konkretno javno nalogo bodo zahtevani podatki uporabljeni. Zato zgolj splošna navedba javne naloge ne zadošča. Organ bi moral zato prosilca pozvati k dopolnitvi zahteve oziroma naročila digitalnih podatkov (prvi odstavek 67. člena ZUP in 18. člen ZDIJZ) in aktivno pripomoči k dopolnitvi zahteve oziroma prosilcu na primeren način omogočiti seznanitev z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Organ tega pred izdajo izpodbijane odločbe ni storil, kar dodatno potrjuje, da v obravnavanem primeru resnično dejansko stanje glede namena uporabe zahtevanih podatkov ni bilo v celoti ugotovljeno. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek, izveden pred izdajo odločbe, nepopoln.
Organ je pomanjkljivost postopka pred izdajo izpodbijane odločbe opazil, ko je prosilec v pritožbi navedel še dodatna dejstva in dokaze (pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d. z dne 3. 6. 2009), zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna. Zato je organ skladno s prvim in drugim odstavkom 243. člena ZUP dopolnil postopek. Ko je organ ugotovil, da ne razpolaga z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev o tem, ali bo prosilec uporabil zahtevane informacije za izvajanje javnih nalog, je prosilca pozval k dopolnitvi. V pozivu za dopolnitev, št. 45010-3/2009-3 z dne 30. 6. 2009, je organ prosilcu podrobno pojasnil vsebino tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ in prosilca pozval, da pritožbo dopolni tako, da določno navede, za kakšen namen bodo pridobljeni geodetski podatki uporabljeni, in sicer za izvajanje katerih javnih nalog, ki jih izvaja gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d.. Organ je prosilca pozval še, da pritožbi priloži pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d., iz katerega bo jasno in nedvoumno razvidno, za izvajanje katerih javnih nalog bodo zahtevani podatki uporabljeni. Pooblaščenec ugotavlja, da navedeni poziv predstavlja ustrezno dopolnitev pomanjkljivosti postopka, ki ga je organ vodil pred izdajo izpodbijane odločbe. Po pregledu vsebine poziva za dopolnitev, št. 45010-3/2009-3 z dne 30. 6. 2009, Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je organ prosilcu nudil ustrezno pomoč, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP, s tem ko je na formalen način vzpostavil stik s prosilcem in mu pojasnil vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve (pojasnil je vsebino tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ in poudaril, da mora prosilec izkazati pooblastilo, iz katerega bo izhajalo, za izvajanje katerih javnih nalog potrebuje podatke, ki jih je zahteval v zahtevi z dne 8. 5. 2009). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ s procesnega vidika ravnal povsem skladno:
- s prvim odstavkom 67. člena ZUP ter s prvim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj je prosilca pozval na dopolnitev naročila in
- z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj je aktivno poskušal pripomoči k ustrezni dopolnitvi naročila oziroma prosilcu na primeren način omogočil seznanitev z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo.
Organ je preučil odgovor prosilca na poziv za dopolnitev, št. 45010-3/2009-3 z dne 30. 6. 2009, in pri tem ugotovil, da dopolnjeni postopek ni privedel do drugačne ugotovitve dejanskega stanja od tiste, ki jo vsebuje izpodbijana odločba, ker prosilec še vedno ni konkretno in določno navedel, za izvajanje katerih javnih nalog bodo podatki uporabljeni, zaradi česar namena uporabe zahtevanih podatkov ni mogoče opredeliti kot izvajanje javnih nalog. Izreka izpodbijane odločbe zato po mnenju organa ni potrebno spremeniti, zato je organ izpodbijano odločbo skladno s tretjim odstavkom 243. člena ZUP odstopil Pooblaščencu v reševanje. Na podlagi opisanega postopka na prvi stopnji Pooblaščenec ugotavlja, da je organ z opisanim načinom ugotavljanja resničnega dejanskega stanja zadostil tudi načelu materialne resnice.
Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ugotavlja, da dopolnjeni postopek res ni zahteval izdaje odločbe z drugačnim izrekom. Pooblaščenec se povsem strinja z navedbami organa, da prosilec tudi po dopolnitvi zahteve le na splošno navaja, da bodo podatki uporabljeni za državni prostorski načrt, pri čemer ne pove, za kateri konkretni državni prostorski načrt bodo ti podatki uporabljeni. Kot je pojasnil že organ, bi bilo zahtevo mogoče konkretizirati na različne načine (npr. navedba konkretnega državnega prostorskega načrta ali številke Uradnega lista RS, v katerem je bil državni prostorski načrt objavljen). Vendar prosilec tega ni storil, temveč se je zgolj skliceval na priloženo pooblastilo gospodarske družbe Elektro Ljubljana d.d., iz katerega tudi ni razvidno, za katere konkretne javne naloge le-ta potrebuje zahtevane podatke. Kot je navedel organ v dopisu, št. 45010-3/2009-5 z dne 13. 8. 2009, gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. praviloma na trgu ponuja produkte in opravlja storitve (npr. prodaja električne energije, podatkovne storitve, elektronske storitve, svetovalne storitve, storitve na merilnih mestih, …), za izvajanje javnih nalog pa ima pooblastilo v predpisih ali v pooblastilnem razmerju, zato bi prosilec in gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. nedvomno lahko brez večjega napora konkretizirala javno nalogo (npr. z navedbo konkretnega pooblastila gospodarski družbi Elektro Ljubljana d.d. za opravljanje javnih nalog), za izvajanje katere so potrebni zahtevani podatki.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da konkretizacija namena uporabe zahtevanih podatkov nikakor ni naloga organa, temveč naloga prosilca samega. Zato je organ svojo dolžnost izpolnil s tem, ko je prosilca pozval k dopolnitvi, s čimer je prosilcu dal možnost, da bi zahtevo oziroma naročilo z dne 8. 5. 2009 konkretiziral. Organ v takšnem primeru ni dolžan opravljati poizvedbe o tem, za izvajanje katerih nalog je pooblaščena gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. in katera izmed teh bi utegnila biti ta, na katero se nanaša zahteva prosilca. Nedvomno pa je naloga prosilca, da z opisom okoliščin opredeli namen ponovne porabe zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 25. a člena Uredbe. Navedeni člen Uredbe primeroma navaja nekaj takšnih okoliščin, med katere pa bi lahko prišteli tudi navedbo konkretne javne naloge, saj je le-ta bistvena okoliščina v obravnavanem primeru, kot je to pojasnjeno že v prejšnjih odstavkih.
Pooblaščenec se popolnoma strinja z organom, ki zatrjuje, da prosilec namena izvajanja javne naloge ni konkretno izkazal ne v zahtevi oziroma naročilu digitalnih podatkov z dne 8. 5. 2009, ne v pooblastilih z dne 3. 6. 2009 in z dne 8. 7. 2009. Iz pooblastil izhaja, da gospodarska družba Elektro Ljubljana d.d. pooblašča prosilca za pridobitev grafičnih podatkov zemljiškega katastra za potrebe projektne dokumentacije PGD in DPN, za območje daljnovodov DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje - RTP Trebnje z dovoznimi potmi, DV 2 x 110 kV Kočevje - Črnomelj in DV 2 x 110 kV Hudo - Kočevje. V obrazcu za naročilo digitalnih podatkov pa je prosilec navedel, da bodo podatki uporabljeni za izvajanje javnih nalog po javnem pooblastilu in sicer za DLN (DLN 110 kV Grosuplje - Trebnje) ter za izvajanje geodetskih storitev (kasneje je prosilec sicer pojasnil, da je pomotoma zapisal kratico DLN namesto DPN, a ta podatek ne pripomore h konkretizaciji javne naloge, za izvajanje katere naj bi prosilec potreboval zahtevane podatke). Pooblaščenec ugotavlja, da iz vseh teh navedb ni mogoče ugotoviti, za izvajanje katere javne naloge so namenjeni zahtevani podatki, zato zaključuje, da pogoj iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ ni izpolnjen. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu povsem upravičeno zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja, zaradi česar sta bila postopek in odločba prvostopenjskega organa pravilna. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da je skladno z 247. členom ZUP preizkusil izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, zato same skladnosti višine zaračunane cene ponovne uporabe informacij javnega značaja z internim cenikom organa, v tem pritožbenem postopku ni presojal.
Pooblaščenec na tem mestu le še pripominja, da pravica prosilca, da pridobi podatke, ne da bi mu organ zanje zaračunal ceno ponovne uporabe informacij javnega značaja, ni izčrpana s to odločbo. Prosilec namreč lahko v novi vlogi oziroma naročilu digitalnih podatkov konkretno izkaže, da bodo zahtevani podatki uporabljeni za namen izvajanja javnih nalog, na podlagi česar bo organ prosilcu posredoval zahtevane podatke skladno s tretjim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu z 28. členom ZUT oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, številka 35392-2/2009-192 z dne 26. 5. 2009. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka