dekorativna slika

Cestno podjetje Kranj d.o.o. - Ministrstvo za šolstvo in šport

+ -
Datum: 14.10.2009
Številka: 090-112/2009
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Številka: 090-112/2009/8
Datum: 15. 10. 2009

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 7. 2009, Cestnega podjetja Kranj, družbe za vzdrževanje in gradnjo cest, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, ki jo zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec),  zoper odločbo z dne 13. 7. 2009, št. 090-23/2009/2, Republike Slovenije, Ministrstva za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi se ugodi in se odločba v izpodbijanem delu, to je v drugi točki izreka odpravi.

2. Organ je dolžan prosilcu v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika SGP Tehnik,  d.d. z dne 15. 4. 2009 ter izjavo banke št. 3069 - 200/2009-PM z dne 14.4. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, obrazložitev izjave o izdaji bančne garancije, ki jo je organ prejel dne 20.5. 2009 in izjavo banke z dne 25.5. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del  v pogodbenem roku, ki jih je ponudnik SGP Tehnik,  d.d. priložil prijavi na Javno naročilo za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4300-99/2009, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil (JN1680/2009).
 
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 18. 6. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja glede informacij, pridobljenih v postopku javnega naročila za Izgradnjo žičniške naprave NC Planica (pripravljalna dela, projektiranje in inženiring, gradbeno obrtniška dela, nabava in montaža žičniške naprave, uporabno dovoljenje), objavljenega na portalu JN1680/2009. Prosilec je želel pridobiti informacije o tem, ali je organ kot naročnik  oddaje predmetnega javnega naročila z izbranim ponudnikom  SGP TEHNIK, d. d., Stara cesta 2. 4220 Škofja  Loka, sklenil pogodbo za Izgradnjo žičniške naprave NC (pripravljalna del, projektiranje in inženiring, obrtniška dela, nabava in montaža žičniške naprave, uporabno dovoljenje). Istočasno je organ pozval, da mu pošlje kopijo pogodbe, če jo je v predmetni zadevi že podpisal. Ob tem je prosilec organ opozoril na prvi odst. 77. čl. Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006 v nadaljevanju ZJN-2), ki določa, da je organ dolžan pred podpisom pogodbe preveriti dejstva in podatke iz ponudbe podjetja SGP TEHNIK, d.d., Stara cesta 2, Škofja Loka, ter ugotoviti, ali so reference kot dokazilo v ponudbi v slovenskem jeziku, ali ne. Po vedenju prosilca so v ponudbi izbranega ponudnika vsa referenčna potrdila, razen za objekte, zgrajene v Sloveniji, v tujem jeziku. Prosilec navaja, da je organ nesporno v razpisu zahteval: «Ponudba mora biti izdelana v slovenskem jeziku«. Takšno določbo vsebuje tudi ZJN-2, dodati pa gre, da v razpisu ni najti določil, ki bi dopuščalo, da je del ponudbe v tujem jeziku. Že iz tega razloga je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. »Skladno s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ob upoštevanju 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.« V tej zvezi je prosilec pozival organ, da mu posreduje kopijo referenčnih potrdil, ki jih je izbrani ponudnik priložil v svojo ponudbo. Ker so bile reference pogoj za pridobitev posla, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Po mnenju prosilca pa je sicer ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično nepopolna tudi iz razloga, ker je izbrani ponudnik predložil »pogojno izjavo banke, da bo izdala bančno garancijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku - torej izjava banke v ponudbi izbranega ponudnika je v nasprotju z zahtevo naročnika iz razpisnega obr. 12, kjer je od pogodbene vrednosti naročnik zahteval: «nepreklicno potrjujemo, da bomo podjetju (naziv in sedež ponudnika),  če bo le ta izbran s svojo ponudbo za izvedbo predmetnega javnega naročila, izdali bančno garancijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih del v pogodbenem roku v višini 10%,...«. Namesto nepreklicne zaveze banke, je NLB, dne 14.4.2009 izdala izjavo, ki je pogojna - saj je izjava banke v ponudbi izbranega ponudnika dana v skladu s poslovno-politiko banke. Banka se je namreč zavezala, da bo »v skladu s poslovno politiko banke izdala izbranemu ponudniku (naslov vodilnega partnerja), če bo le ta izbran s svojo ponudbo za izvedbo predmetnega naročila bančno garancijo za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku v višini 10%...« V tej zvezi prosilec prosi, da mu organ pošlje kopijo sporne
izjave banke iz ponudbe izbranega ponudnika. Nadalje prosilec organ poziva, da mu pošlje  kopijo rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika - torej SGP Tehnika d.d. Prosilec navaja, da po stališču Pooblaščenca rekapitulacija ne predstavlja poslovne skrivnosti. Prosilec zaključuje, da bo vse posredovane dokumente plačal, kot to določa zakon.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 13. 7. 2009, št. 090-23/2009/2, s katero je zahtevi  prosilca delno ugodil. V prvem odstavku izreka je odločil, da se prosilcu posreduje kopija pogodbe št. 3311-09-633050, z izbranim ponudnikom SGP TEHNIK d.d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, za izgradnjo žičniške naprave v Planici in kopije referenčnih potrdil, ki jih je naveden izbrani ponudnik priložil prijavi na Javno naročilo za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4300-99/2009, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil (JN1680/2009). V drugem odstavku izreka pa je organ zahtevo prosilca v  preostalem delu kot neutemeljeno zavrnil.

V obrazložitvi navedene odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je zahtevo prosilca po posredovanju fotokopije rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila zavrnilo zaradi varovanja poslovne skrivnosti. Prav tako je organ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju sporne izjave banke iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku javnega naročila. Organ je ugotovil, da spornih dokumentov ni v arhivu organa. Na vpogledu ponudbe SGP Tehnik d. d. dne 6. 5. 2009, je predstavnik SGP Tehnik d.d. g. Rado Ferjančič - izrecno zahteval, da se na podlagi zahteve poslovnega partnerja Leitner g.m.b.h., njihova ponudbena cena ne razkrije. Ker bi bila iz rekapitulacije razvidna cena žičniške naprave, SGP Tehnik d.d. vztraja, da se rekapitulacija ne razkrije. Na osnovi teh dejstev je organ ugotovil, da so v 6. členu ZDIJZ opredeljene izjeme, na podlagi katerih organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Ker se zahteva nanaša na podatek, ki je v 2. točki opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, v tem delu zahteve prosilcu ne more ugoditi. Poleg tega organ ugotavlja, da je bilo pri predmetnem javnem naročilu edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja ponudbena cena. Rekapitulacijo je organ  potreboval za ugotavljanje strukture cene, iz katere se bo spremljala pravilnost izdajanja začasnih situacij, zato ta del ponudbe ponudnik lahko opredeli kot poslovno skrivnost. Prosilec je zahteval tudi, da se mu posreduje kopija sporne izjave banke. V postopku oddaje javnega naročila je organ od ponudnika zahteval, da pridobi od NLB d.d., Poslovni center za velika podjetja, Osrednja Slovenija 3, Koroška cesta 21 4000 Kranj, obrazložitev izjav o izdaji bančne garancije št. 3069 - 155/2009-PM z dne 14.4.2009. Na podlagi pogovora in prejetega pojasnila je bilo ugotovljeno, da zahtevana izjava z dopolnilom izpolnjuje pogoje, torej ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje. Iz prosilčeve vloge ni razvidno, na kateri dokument se zahteva nanaša.

Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 20. 7. 2009 pri organu vložil pritožbo,  v kateri je uvodoma povzel odločitev organa, nato pa navedel, da rekapitulacija, po odločitvah Državne revizijske komisije, ni nikoli predstavljala poslovne skrivnosti v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1, saj iz teh podatkov ni mogoče razbrati prednosti, ki jih ima izbrani ponudnik, vse zaradi dejstva, da je bilo edino merilo cena. Čeprav je organ navedel, da »rekapitulacijo potrebuje za ugotavljanje strukture cene, iz katere se bo spremljala pravilnost izdajanja začasnih situacij«, ni opravičen, da ta del ponudbe prekrije kot poslovno skrivnost, ker ponudniku ne more nastati nobena škoda, če bi te podatke pridobil drugo uvrščeni ponudnik. Škoda oziroma možnost škode je tisti kriterij, zaradi katerih je dopustno določene podatke v ponudbi prekriti. Ker ta predpostavka ni podana, prosilec zahteva od organa, da posreduje zahtevane podatke oziroma, da posreduje kopijo rekapitulacije. Nadalje prosilec navaja, da vlaga pritožbo tudi iz razloga, ker je organ zavrnil dostop do kopije sporne izjave banke o izdaji bančne garancije v ponudbi izbranega ponudnika. To zahtevo je organ zavrnil z obrazložitvijo, da iz prosilčeve zahteve ni razvidno, na kateri dokument se zahteva nanaša. Res je, da vlagatelj zahteve za dostop do informacij javnega značaja ni navedel številke dokumenta, je pa dokument v sami zahtevi opisal na način, da je nedvoumno jasno, da zahteva kopijo izjave banke, ki jo je v postopku revizije spornega javnega naročila pridobil naročnik in na podlagi katere je v celoti zavrnil zahtevek za revizijo v delu, kjer se je naročniku očitalo, da je napačno ugotovil, da je bančna garancija za odpravo napak pravilna. Bolj natančno svoje zahteve ni bilo mogoče podati, saj prosilec ni vedel kdaj in pod katero opr. št. je banka izdala pojasnilo, na katerega se je naročnik torej organ skliceval v obrazložitvi odločitve, s katero je odločil o zahtevku za revizijo. Ker je šele takrat prosilec izvedel, da je organ naknadno pridobil neko izjavo banke, je to dovolj jasno tudi zahteval. Sedaj, ko je organ zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pa je v obrazložitvi napisalo:«V postopku oddaje javnega naročila je Ministrstvo od ponudnika zahtevalo, da pridobi od NLB d.d., Poslovni center za velika podjetja, Osrednja Slovenska 3, Koroška cesta 21, 4000 Kranj, obrazložitev izjav o izdaji bančne garancije št. 3069-155/2009-PM z dne 14.4.2009. Na podlagi pogovora in prejetega pojasnila,...«. Torej, to je tisto pojasnilo, ki ga z obrazložitvijo, »da iz prosilčeve vloge ni razvidno, na kateri dokument se nanaša«, organ ni želel posredovati kot informacijo javnega značaja, čeprav je povsem očitno, da je vedel, na kateri dokument se nanaša.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 31. 7. 2009, št. 090-23/2009-74 s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 5. 8. 2009, št. 090-112/2009/2 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 12. 8. 2009, št.: 090-23/2009/6 in predložil zahtevano dokumentacijo. Organ je pri tem še dodatno pojasnil, da je bilo pri predmetnem javnem naročilu edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika NAJNIŽJA PONUDBENA CENA, ki predstavlja skupni seštevek vseh posamezni postavk (iz rekapitulacije). Rekapitulacijo pa je organ potreboval za ugotavljanje strukture cene, iz katere bo lahko spremljal pravilnost izdajanja začasnih situacij, zato ta del ponudbe ponudnik lahko opredeli kot poslovno skrivnost. Na podlagi zahtevka prosilca in zahteve izbranega ponudnika (na vpogledu ponudbe SGP Tehnik d.d. z datum: 6.5.2009, je predstavnik SGP Tehnik d.d. izrecno zahteval, da se na podlagi zahteve poslovnega partnerja Leitner g.m.b.h., njihova ponudbena cena ne razkrije. Ker bi bila iz rekapitulacije razvidna cena žičniške naprave (SGP Tehnik d.d. vztraja, da se rekapitulacija ne razkrije), organ ugotavlja, da so v 6. členu ZDIJZ opredeljene  izjeme na podlagi katere organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Ker se je zahteva nanašala na podatek, ki je v 2. točki opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, v tem delu zahteve prosilcu niso mogli ugoditi. Glede sporne izjave banke je organ podaril, da je prosilec z zahtevo ugotovil, da je ta izjava sporna in je tudi zahteval sporno izjavo banke. Ker je razpisna komisija ugotovila, da so vse izjave banke popolne, niso mogli izpolniti zahteve prosilca, ki je zahteval sporno izjavo banke. Kar se tiče popolne izjave banke, pa obstajajo v tej povezavi trije že navedeni
dokumenti, ki jih je organ v prilogi posredoval Pooblaščencu.

Pritožba je utemeljena.

1. Predmet presoje Pooblaščenca

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja  subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru je organ zahtevi za dostop do informacij javnega značaja delno ugodil na način, da je prosilcu posredoval kopija pogodbe št. 3311-09-633050, z izbranim ponudnikom SGP TEHNIK d.d., Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, za izgradnjo žičniške naprave v Planici in kopije referenčnih potrdil, ki jih je izbrani ponudnik priložil prijavi na Javno naročilo za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4300-99/2009, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil (JN1680/2009). V preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Kot izhaja iz vložene pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, ker mu organ ni omogočil tudi dostopa do fotokopije rekapitulacije in sporne izjave banke, oba dokumenta iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila.  Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj tisti del izpodbijane odločbe, ki mu oporeka prosilec v pritožbi, torej, ali rekapitulacija  in izjave banke, oba dokumenta iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila, izpolnjujeta pogoje za obstoj informacije javnega značaja. V pritožbenem postopku je namreč Pooblaščenec vezan na pritožbo glede obsega izpodbijanja upravne odločbe prve stopnje. Tako bo Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, preizkusil izpodbijano odločbo le glede druge točke izreka odločbe, ki jo prosilec izpodbija v pritožbi. Prva točka izreka izpodbijane odločbe, ki je prosilec ni izpodbijal s pritožbo, pa je postala dokončna in pravnomočna (glej sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 817/2002).

2. Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v postopku javnega naročila, ki ga je razpisal organ za izgradnjo žičniške naprave NC Planica (pripravljalna dela, projektiranje in inženiring, gradbeno obrtniška dela, nabava in montaža žičniške naprave, uporabno dovoljenje), objavljenega na portalu JN1680/2009. To pomeni, da zahtevana dokumentacija nedvomno sodi v delovno področje organa.

Pooblaščenec ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ne zanika obstoja rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila, kar pomeni, da zahtevana informacija izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Navedeni dokument je organ tudi posredoval Pooblaščencu.  Glede zahteve prosilca po izjavi banke iz ponudbe izbranega ponudnika, pa je organ v izpodbijani odločbi navedel, da iz prosilčeve vloge ni razvidno, na kateri dokument se zahteva nanaša.
Zaradi navedenega je Pooblaščenec ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma ali obstaja t. i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokument obstaja in da organ z njimi razpolaga. V pritožbi je  prosilec navedel, da je »sporna izjava banke« prav ta dokument, ki ga v obrazložitvi  izpodbijane odločbe omenja organ. Organ je navedene informacije, torej  izjavo banke št. 3069 - 200/2009-PM z dne 14.4. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, obrazložitev izjave o izdaji bančne garancije, ki jo je organ prejel dne 20.5. 2009, izjavo banke z dne 25.5. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del  v pogodbenem roku, posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec navedene dokumente označuje z besedo »sporne« izjave banke, med tem, ko za organ te isti dokumenti niso »sporni«, vsekakor pa po oceni Pooblaščenca, ni nobene dileme več, da so navedeni dokumenti predmet zahteve in pritožbe prosilca in da organ z njimi razpolaga, ne glede na to, kako jih organ ali prosilec poimenujeta in razumeta. To pomeni, da je tudi glede slednje informacije izpolnjen kriterij materializirane oblike in torej izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

3. Stranski udeleženec v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta SGP Tehnik d.d., družbe za gradbeništvo, inženiring, trgovino, Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka, ki je zahtevane dokumente kot ponudnik  predložil organu v postopku javnega naročila za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4200-99/2009, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-112/2009/4 z dne 14. 9. 2009, po določilu 43. in 44. člena ZUP, SGP Tehnik d.d.  pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njega predstavljajo poslovno skrivnost.

Na poziv Pooblaščenca je pozvani gospodarski subjekt odgovoril z dopisom z dne 22. 9. 2009, v katerem je izjavil, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec in da  v nadaljevanju posreduje natančno obrazloženo stališče v zvezi z javnim naročilom za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4200-99/2009, objavljenim na portalu javnih naročil (JN1680/2009).  Pri tem sporoča, da rekapitulacija iz ponudbe izbranega ponudnika SGP Tehnik d.d. in izjava banke iz ponudbe izbranega ponudnika SGP Tehnik d.d. predstavljata izjemo, določeno v prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ. V skladu s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, ki velja v družbi SGP Tehnik d.d., se kot poslovna skrivnost štejeta oba navedena dokumenta, kar je v skladu z 39. čl. ZGD-1.  Navedena izjema je določena v 2. točki 1. odst. 6. čl.  ZDIJZ. V pogodbi s poslovnim partnerjem Leitner g.m.b.h. je določeno, da navedena pogodba predstavlja poslovno skrivnost. V primeru izdaje kateregakoli pogodbenega podatka pooblaščenim osebam, je pogodbena stranka, ki krši to določilo, dolžna plačati drugi pogodbeni stranki pogodbene penale, ki presegajo 100.000,00 EUR. Razkritje podatka o rekapitulaciji bi lahko za družbo SGP
Tehnik d.d. pomenilo, da družba Leitner g.m.b.h. ne bi hotela več sodelovati z družbo SGP Tehnik d.d., kar pa bi za družbo SGP Tehnik d.d. predstavljalo še večjo gospodarsko škodo in oteženo možnost nastopanja na tovrstnih javnih razpisih, saj je družba Leitner g.m.b.h. ena redkih sprejemljivih ponudnikov žičniških naprav na svetu. Glede izjav banke pa  SGP Tehnik d.d.  izjavlja, da so vse izjave banke popolne in v nikakršni meri niso sporne, kot je potrdil tudi organ.

4. Izjeme po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi glede dostopa do rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.  Glede dostopa do sporne izjave banke se organ ni skliceval na obstoj izjeme, saj je v tem delu zahtevo zavrnil, ker iz zahteve ni razbral, na kateri dokument se zahteva nanaša. Na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ se je pri obeh dokumentih skliceval tudi stranski udeleženec SGP Tehnik, d.d. Na podlagi navedenega se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije  predstavljajo katero izmed izjem po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

Pooblaščenec je vpogledal v zahtevane dokumente in ugotavlja naslednje:
-     Rekapitulacija iz ponudbe izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila z dne 15. 4. 2009
Gre za ponudbo podjetja SGP Tehnik, d.d., ki je razdeljena po posameznih postavkah, na način, da je navedena cena za npr. določena obrtniška dela. Posamezne postavke so na koncu seštete in predstavljajo skupno ponudbeno ceno. Na dokumentu je naveden zgolj stranski udeleženec SGP Tehnik d.d.,  nobeno drugo podjetje, prav tako dokument ni označen z oznako poslovna skrivnost.  
-    »Sporne izjave banke«
Izjava banke št. 3069 - 200/2009-PM z dne 14.4. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, obrazložitev izjave o izdaji bančne garancije, ki jo je organ prejel dne 20.5. 2009, izjava banke z dne 25.5. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del  v pogodbenem roku. Dokumenti niso označeni z oznako poslovna skrivnost.

4.1 Izjeme po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ

2. točka 1. odst. 6. čl. ZDIJZ določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.  Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1k 1. odst. 39. čl.).

Kot izhaja iz vloge stranskega udeleženca z dne 22. 9. 2009, je slednji zatrjeval, da se v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, ki velja v družbi SGP Tehnik d.d., kot poslovna skrivnost štejeta oba navedena dokumenta, kar je v skladu z 39. čl. ZGD-1. Pri tem pa Pooblaščencu ni predložil nobenega dokumenta, ki bi izkazoval zatrjevano. Ker se mora morebitna poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju varovati od samega začetka njenega nastanka, ne pa naknadno, in sicer na način, da se vse, ki pridejo v stik s poslovno skrivnostjo, takoj seznani, da gre za poslovno skrivnost, se je Pooblaščenec dne 6. 10. 2009 obrnil na organ in ga pozval, da mu posreduje dokument, s katerim je SGP Tehnik d.d. varoval informacije v ponudbi, ki so predmet presoje Pooblaščenca. Organ je dne 7. 10. 2009, Pooblaščencu posredoval dokument, ki ga je organ prejel dne 6. 5. 2009 od družbe  SGP Tehnik d.d. V zadevi je dokument označen kot sklep:«Določitev poslovne skrivnosti v zvezi s ponudbo št. 9135 z dne 15. 4. 2009 JN1680/2009 z dne 5. 3. 2009, objekt »Izgradnja žičniške naprave NC Planica«. V njem je navedeno, da družba SGP Tehnik d.d. v skladu z 39. čl. ZGD-1 in 5. čl. Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti SGP Tehnik-a d.d., določa, da se ponudbeni predračun št. 9135 z dne 15. 4. 2009 in rekapitulacija predračuna ter pogodba s podizvajalcem v skupnem nastopu na javnem naročilu JN1680/2009 z dne 5. 3. 2009, objekt »Izgradnja žičniške naprave NC Planica« šteje kot poslovna skrivnost (v nadaljevanju »sklep«).

Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi pri varovanju poslovne skrivnosti ni skliceval na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti družbe SGP Tehnik d.d., kar nedvomno kaže na to, da organ v konkretnem postopku javnega naročila z njim ni razpolagal, slednje potrjuje tudi dejstvo, da ga na poziv Pooblaščenca ni predložil. Po mnenju Pooblaščenca slednje predstavlja odločilen argument, da zahtevani dokumenti niso bili varovani s Pravilnikom, katerega omenja SGP Tehnik d.d, saj SGP Tehnik .d.d. z njim ni seznanil organa, zato ga organ tudi ni mogel upoštevati. Posredovan je bil zgolj dokument, ki ga je organ prejel dne 6. 5. 2009 in se datumsko pokriva z datumom vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, s strani prosilca na podlagi ZJN-2, dne 6. 5. 2009, kar pomeni, da je SGP Tehnik d.d. svoje dokumente varoval šele od tistega trenutka dalje, ko je prosilec želel v dokumente vpogledati, torej je v danem primeru varoval dokumente za nazaj. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od začetka nastanka in le takrat lahko te podatke označimo kot poslovna skrivnost. Ne pa naknadno, ko se pojavi nekdo, za katerega družba oceni, da ne želi, da bi videl njene dokumente.  Vsi ponudniki, ki preko postopka javnega naročila želijo vstopiti v pogodbeno razmerje z državo, se morajo namreč zavedati možnosti, da pride do zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, tako na podlagi ZJN-2, kakor tudi po določbah ZDIJZ. To ni nekaj, kar je nepredvidljivo, na kar ponudniki ne bi mogli računati. Ravno nasprotno. Osnovno vodilo postopka javnega naročanja je namreč ta, da je postopek javen. ZJN-2 pa ob tem izrecno opozarja tudi na poslovno skrivnost, ki z vidika subjektivnega kriterija po 1. odst. 39. čl. ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa in določitev pogojev na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, šele nato lahko sledi dolžnost organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Nobene dileme ni, da v danem primeru stranski udeleženec ob predložitvi ponudbe v postopku javnega naročila organu ni predložil dokumenta, ki bi ustrezal zakonski določbi po 1. odst. 39. čl. ZGD-1, nikakor pa se z naknadno predloženim sklepom ne morejo varovati dokumenti, ki so nastali pred njegovim nastankom oziroma veljavnostjo. Zaradi navedenega zahtevanih dokumentov, že zaradi prepovedi retroaktivne veljave sklepa, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost na podlagi 1. odst. 39. čl. ZGD-1. Dokumenti, ki so predmet presoje, pa tudi ne nosijo oznake »poslovna skrivnost«.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da dokumente, ki so predmet zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s 1. odstavkom 39. čl. ZGD-1.

Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali dokument prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odst. 39. člena ZGD (po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju pa je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odst. 39. čl. ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.  

Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po 2. odst. 39. čl. ZGD, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka družbi očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:

1.    obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2.    obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3.    obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4.    vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5.    količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6.    preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.

Pooblaščenec ugotavlja, da organ in stranski udeleženec nista z ničimer izkazala, da bi lahko nastala občutna škoda, saj škodnega testa niti nista izvajala. Zatrjevanje stranskega udeleženca, da ima sklenjeno pogodbo s poslovnim partnerjem Leitner g.m.b.h., v kateri je določeno, da navedena pogodba predstavlja poslovno skrivnost, katere kršitev je sankcionirana s pogodbenimi penali, je v obravnavanem primeru irelevantno, saj predmet presoje niso informacije, ki bi bile kakorkoli povezane s podjetjem Leitner g.m.b.h. Podjetje SGP Tehnik d.d. je edino podjetje, ki je na zahtevanih dokumentih omenjeno, v smislu, da je pripravljeno izvesti javno naročilo za ceno po postavkah, ki izhajajo iz rekapitulacije, ki je predmet zahteve oziroma, da mu banka izdaja garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del  v pogodbenem roku. Povezava s podjetjem Leitner g.m.b.h iz zahtevanih dokumentov ne izhaja, zato argument, da v primeru razkritja informacij to podjetje ne bo želelo več sodelovati z družbo SGP Tehnik d.d., ne vzdrži resne pravne presoje in ne zadošča za izpolnitev objektivnega kriterija. Potrebno se je namreč zavedati, da je pravni posel z državo specifičen predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti izrednega pomena. Tako nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, kaj bi konkretno podjetje za določen skupni znesek iz ponudbe izvedlo, katero storitev in za kakšno ceno. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Podatek o ceni storitve ali blaga, ki predstavlja rekapitulacijo ponudbe, lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Če namreč želi neko podjetje delovati na trgu oz. opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstnega dela oziroma blaga razlikuje glede na ponudnika ali pa glede načina ponujanja storitve (v okviru ponudbe za javno naročilo ali na trgu, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu. Cena za posamezno storitev oziroma blago kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezno podjetje v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljeno opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka pa družbi zagotovo ne more nastati občutna škoda. Prav tako družbi ne more nastati občutna škoda, če se razkrije podatek, da je družba dobila potrjeno bančno garancijo. Ravno nasprotno, to je zagotovo eden od kazalnikov, da je družba vredna zaupanja, kar predstavlja za družbo prednost na trgu, ne pa škode.  

Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, podjetju SGP Tehnik d.d., nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti niti v smislu 2. odst. 39. čl. ZGD.

Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.

5. Transparentna poraba javnih sredstev v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ   

Zgolj podrejeno pa Pooblaščenec opozarja tudi na tretji odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Ker je Pooblaščenec odločil, da v obravnavanem primeru ni podana zatrjevana izjema, na podlagi katere se lahko dostop do zahtevane dokumentacije zavrne, je nadaljnja argumentacija sicer nepotrebna. Kljub temu se Pooblaščencu zdi na mestu, da opozori tudi na zgoraj citirani 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Kot je bilo že pojasnjeno, gre v obravnavanem primeru za dokument, ki je nastal v postopku javnega naročila, v okviru katerega bo organ kot naročnik del izbranemu ponudniku družbi SGP Tehnik, d.d. za opravljeno storitev izplačal sredstva iz javnih sredstev. Pri tem je seveda povsem irelevantno, da je postopek javnega naročanja, na podlagi ZJN, v smislu izbora najboljšega ponudnika, zaključen. Temeljno načelo javnega naročanja, torej načelo transparentnosti, se namreč ne zaključi s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. V okviru pritožbenega postopka je organ sicer pojasnil, da je bilo v predmetnem javnem naročilu edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja ponudbena cena, ki predstavlja skupni seštevek vseh postavk, rekapitulacijo pa je organ potreboval zgolj zato, da bo lahko spremljal pravilnost izdajanja začasnih situacij. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da se s skupnim seštevkom vseh postavk javnost sicer dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, tudi za kakšen namen so bila porabljena, vendar pa slednji podatek kot tak, ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrno porabo javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov, kaj je v takšni skupni ceni zajeto, katera dela in kakšno blago. Skupni znesek namreč  šele skupaj s konkretnim podatkom, kaj je v tej ceni zajeto, zagotavlja učinkovit nadzor o smotrni porabi javnih sredstev.

Za boljše razumevanje Pooblaščenec navaja naslednji izmišljen primer: Bolnica kot proračunski porabnik v okviru javnega naročila kupi opremo za bolniške sobe in javnost seznani z na videz določnimi podatki, koliko je za to porabila. Iz takšnega podatka je torej razvidno, koliko proračunskega denarja je porabila in zakaj, ni pa razvidno, ali je pri porabi javnih sredstev ravnala smotrno, kot dober gospodar kar je seveda bistvo načela transparentnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Z vidika gospodarnega ravnanja je namreč bistvena razlika, ali je bolnica s porabljenimi sredstvi kupila samo postelje, ali postelje in mize, ali še kaj drugega, kar bi lahko šteli pod opremo bolniških sob, bistveno je tudi vprašanje, kakšne kvalitete je bila ta oprema. Zato je za učinkovit nadzor javnosti o porabi javnih sredstev zagotovo potrebno, da se obstoječim skupnim podatkom o porabi javnih sredstev doda vsebina-rekapitulacija, torej kaj konkretno je bolnica s tem denarjem kupila npr. postelje, mize, ipd. Šele s tem se javnost seznani, ali je proračunski porabnik gospodarno porabil javna sredstva. Temu principu je sledil Pooblaščenec tudi pri presoji obravnavane pritožbe.

Pooblaščenec na tem mestu omenja tudi izjavo predsednika Računskega sodišča RS, Igorja Šoltesa, ki je bila objavljena v Delu, januarja 2007, v kateri je poudaril, da mora javnost  izvedeti, kako gospodarno se ravna z javnimi sredstvi. Opozoril pa je tudi na izjemno pomembno področje, to je skrbništvo nad pogodbami. Citat: «Nekateri naročniki namreč menijo, da je postopek zaključen, če se ta konča brez revizije oziroma, ko je revizija zavrnjena. Nikakor! Takrat se šele začne! Zanima nas vprašanje, ali je blago, ki je predmet javnega naročanja, ustrezno oziroma takšno, kot je bilo zahtevano v pogodbi. Ali je bilo dobavljeno pravočasno? So bila plačila izvedena v predpisanih rokih? Precej pogosto se namreč zgodi, da storitev, še posebej pa blago, ne ustreza zahtevam v razpisni dokumentaciji. Ta del nadzora nad izvrševanjem pogodbe je dostikrat pomanjkljiv«.

Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z državnim organom, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njihova svoboda pri določitvi podatkov kot poslovna skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.  

Pooblaščenec bi ob tem omenil tudi sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca v zadevi št. 021-83/2007-17 z dne 1. 2. 2008, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi rekapitulacija ponudbe, kot širši prikaz predmeta javnega naročila, predstavlja informacijo javnega značaja.

Pooblaščenec je glede na navedeno, pritožbi prosilca ugodil, in na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa v drugi točki izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku trideset (30) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo rekapitulacije iz ponudbe izbranega ponudnika SGP Tehnik,  d.d. z dne 15. 4. 2009 ter izjavo banke št. 3069 - 200/2009-PM z dne 14.4. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, obrazložitev izjave o izdaji bančne garancije, ki jo je organ prejel dne 20.5. 2009 in izjavo banke z dne 25.5. 2009 za izdajo garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del  v pogodbenem roku, ki jih je ponudnik SGP Tehnik,  d.d. priložil prijavi na Javno naročilo za izgradnjo žičniške naprave NC Planica št. 4300-99/2009, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil (JN1680/2009).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
     

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka