Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-106/2009/11
Kategorije: Ali dokument obstaja
Številka: 090-106/2009/11
Datum: 21. 10. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 16. 6. 2009 proti zavrnilni odločbi Inšpektorata za okolje in prostor, dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-16/2007-6, z dne 4. 6. 2009 v zadevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 21.04.2009 na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala dostop do naslednjih informacij:
1. informacije o tem, zakaj se izvršba sklepa gradbene inšpekcije o izvršbi v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje vdora in črne gradnje v Strunjanu – krajinskem parku do dne zahteve ni izvedla,
2. informacijo o tem, kdaj se namerava zgoraj navedena izvršba realizirati.
Organ je z odločbo številka 090-16/2007-6, z dne 4. 6. 2009, zahtevo prosilke delno zavrnil, in sicer v točki 2, ki se nanaša na:
- informacijo o tem, kdaj se namerava zgoraj navedena izvršba realizirati.
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilke v predhodno navedenih delih zahteve zavrnil, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da:
- organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajala informacija o tem, kdaj se namerava zgoraj navedena izvršba realizirati.
Zoper odločbo številka 090-16/2007-6, z dne 4. 6. 2009 se je prosilka pritožila dne 16.06.2009, zatrjujoč, da ni prejela nobene izmed zahtevanih informacij, da pa dokument, ki ga je prejela, in sicer odgovor lokalnega inšpektorja, vsebuje informacijo, zakaj se je ustavil postopek zgoraj navedene izvršbe sklepa gradbene inšpekcije.
Prosilka je pritožbo vložila pri organu, ki jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec organ dne 06.08.2009 pozval k posredovanju vse dokumentacije, ki je predmet prosilkine zahteve ter pri organu 21.09.2009 in 30.09.2009 opravil dodatne poizvedbe. Organ je Pooblaščencu dne 08.09.2009 posredoval inšpekcijski spis št. 06122-646/2007, ki se nanaša na izvršbo, za katero prosilka zahteva informacije. Po pregledu dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da je potrebno razjasniti, ali obstajajo še drugi dokumenti, ki jih zahteva prosilka, zato je Pooblaščenec, na podlagi 11. člena ZInfP ter prvega odstavka 10. člena ZInfP v povezavi z drugim odstavkom 245. člena ZUP, 01.10.2009 izvedel ogled in camera s ciljem razjasnitve navedb prosilke. 11. člen ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, ali osebe, ki ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca tej stranki prepreči dostop do zahtevane informacije. Teorija v tem primeru govori o odločanju de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da se vsebinsko na zadevo, ki je predmet prosilkine zahteve, nanašata dva spisa, in sicer inšpekcijski spis št. 06122-646/2007 ter spis št. 356-02-11-755/2003. Pooblaščenec je ob pregledu obeh spisov ugotovil, da nobeden izmed njiju ne vsebuje dokumentov, ki bi se nanašali na zahtevo prosilke, razen elektronskega sporočila z dne 26.09.2008, s katerim prosilka razpolaga. Organ je pojasnil, da je zadevni dokument prosilki posredoval 04.06.2009. Poleg tega je organ pojasnil, da se v širšem smislu na zahtevo prosilke nanaša tudi elektronsko sporočilo z dne 15.04.2009, v kateri je naveden vrstni red predlaganih izvršb za posameznega inšpektorja za leto 2009, med drugim tudi za izvršbo, ki je predmet zahteve prosilke. Organ je ob ogledu še pojasnil, da je po pregledu vse dokumentacije, s katero razpolaga, ugotovil, da ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na zahteve prosilke. Organ je ob tem še pojasnil, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, ki je predmet zgoraj navedenega inšpekcijskega postopka, ločen postopek, ki ga organ ne vodi, zato z dokumenti, vezanimi nanj, ne razpolaga.
Pritožba ni utemeljena.
1. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilka zahtevala seznanitev z informacijami, ki naj bi nastale v okviru dokumentov v zvezi z inšpekcijskim postopkom, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ. Splošne pristojnosti in naloge inšpekcijskega nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor so opredeljene v Zakonu o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo in št. 48/09, v nadaljevanju ZDU-1) in Uredbi o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami in dopolnitvami) ter Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIN). Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo varstvo okolja in narave ter ekološki nadzor na državni meji, vodni režim, urejanje voda in gospodarjenje z njimi, elektroenergetiko, termoenergetiko in urejanje prostora in naselij, graditev objektov in izvedbo gradbenih konstrukcij, izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte, stanovanjske zadeve in geodetske dejavnosti. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec ugotavlja, da se na zahtevo prosilke nanašajo naslednji dokumenti:
• elektronsko sporočilo z dne 26.09.2008, pošiljatelja Pavla Galjaniča,
• elektronsko sporočilo z dne 15.04.2009 pošiljatelja Tomija Umerja, in sicer priloga – datoteka Galjanič izvršbe 2009, v kateri je naveden vrstni red predlaganih izvršb za posameznega inšpektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ dokumente, s katerimi razpolaga in ki so predmet zahteve prosilke, že posredoval prosilki, kar navaja sama prosilka v svoji pritožbi, to informacijo pa je prosilka Pooblaščencu potrdila tudi v razgovoru z uradno osebo Pooblaščenca po telefonu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se vsebinsko nanašali na zahtevo prosilke in s katerimi prosilka še ne bi razpolagala.
Na ogledu in camera, ki ga je Pooblaščenec opravil zaradi celovite razjasnitve zadeve, je bilo tako ugotovljeno, da kljub navedbam prosilke, organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se nanašali na njeno zahtevo. Pooblaščenec v zvezi s tem ni našel razumnega razloga za dvom v navedbe organa, zato ugotavlja, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilke, razen s tistimi, ki jih je prosilka že prejela pred vložitvijo pritožbe in v času obravnave pritožbe.
Ker organ z drugimi zahtevanimi dokumenti, ki so predmet pritožbe prosilke, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
Pooblaščenec je zato, na podlagi 2. odst. 248. čl. ZUP, odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilke zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je dopusten upravni spor zoper odločbo organa, št. 090-16/2007-6, z dne 4. 6. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka