Oddih Žitkovci d.o.o. - Pravna fakulteta v Ljubljani
+ -Številka: 090-107/2009
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-107/2009/
Datum: 31. 8. 2009
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 105/2006-ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Oddih Žitkovci d.o.o., Glavarjeva 45, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa direktorica … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. O 04/2009, z dne 17. 7. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 24. 7. 2009 se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. O 04/2009, z dne 17. 7. 2009 odpravi.
2. Organ je dolžan prosilki v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati dokument z naslovom »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73«, ki vsebuje podatke o številki diplome, začetnici priimka in začetnici imena za 30 diplomantov.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 13. 7. 2009 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala seznam začetnic imen in priimkov diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na univerzitetni ravni (takrat diplomirani pravnik) v letu 1973 od zaporedne številke diplome 1 do 30.
Organ je zahtevo prosilke z odločbo, št. O 04/2009, z dne 17. 7. 2009, zavrnil v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-107/2009/2, z dne 28. 7. 2009 skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP pritožbo prosilke z dne 24. 7. 2009 odstopil organu prve stopnje, saj je bila naslovljena neposredno nanj in ne na organ prve stopnje.
Organ odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato je pritožbo prosilke dne 12. 8. 2009 na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je še navedel, da se glede na zahtevo pridobitve podatkov začetnic imen in priimkov ter ostalih podatkov, ki jih prosilka ima, lahko pridobi polno ime in priimek. Glede na navedeno organ meni, da imajo zahtevani podatki lastnost osebnega podatka.
Pooblaščenec je dne 19. 8. 2009 organ na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP pozval, da naj nemudoma pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve, in sicer seznam začetnic imen in priimkov diplomantov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v letu 1973 od zaporedne številke diplome 1 do 30 oziroma dokument, ki vsebuje zahtevane podatke.
Organ je dne 26. 8. 2009 Pooblaščencu posredoval kopijo dokumentov, ki vsebujejo zahtevane podatke o diplomantih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so diplomirali leta 1973, in sicer kopijo:
- popisa vseh diplomantov leta 1973, razvrščenih po abecedi;
- seznama »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73«, s polnimi priimki in imeni ter
- seznama »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73«, z začetnicami priimka in imena.
Pritožba je utemeljena.
1. Načelo prostega dostopa
Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato so navedbe organa, da prosilka že razpolaga z določenimi podatki, na podlagi katerih bo lahko z zahtevanimi podatki določila osebo, irelevantne, saj pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, ali pa gre celo za osebne podatke samega prosilca. Vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, namreč v tem postopku ni relevantno.
2. Informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, o katerem je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj le-ta v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993, z vsemi spremembami in dopolnitvami ) opravlja javno službo v visokem šolstvu, kjer si posameznik, ki opravi vse obveznosti po študijskem programu, pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z zahtevano informacijo in da se informacija nahaja v materializirani obliki. V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali obstaja katera izmer izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, rojstnega datuma, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1-UPB1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe in ne glede na konkretnega prosilca.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevanega seznama »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73« in zgoraj citiranih določb ZVOP-1-UPB1, je Pooblaščenec ugotovil, da dokument vsebuje sledeče podatke:
- številko diplome,
- začetnico priimka diplomanta in
- začetnico imena diplomanta.
Pooblaščenec ugotavlja, da začetnice imena in priimka glede na določbe 6. člena ZVOP-1-UPB1 ne dosegajo standarda neposredne določenosti posameznika, prav tako pa dokument ne vsebuje drugih informacij, na podlagi katerih je mogoče brez nesorazmernega napora, na posreden način nedvoumno določiti oziroma individualizirati posameznika. Začetnici nista določna identifikatorja, saj od vseh 113 posameznikov, ki so diplomirali pri organu leta 1973, in imajo nekateri tudi enaki začetnici, ne omogočata zanesljive identifikacije (individualizacije). Poleg tega začetnici ne omogočata posredne identifikacije (individualizacije) z običajnimi sredstvi, na primer z iskanjem v telefonskem imeniku ali internetnih iskalnikih, spremljanjem medijev in drugih javno dostopnih virov informacij. Tudi, če se na zahtevanem seznamu ali celo med vsemi diplomanti iz leta 1973 nahaja le ena oseba z določenima začetnicama, to dejstvo ne vpliva na stališče, da posameznik v konkretnem primeru ni določen ali določljiv. Standard določenosti in določljivosti je treba presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se ime in priimek nanašata. Identifikacija, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa oziroma v mnogih primerih sploh ne bi bila mogoča. Obravnavani podatki torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika. V skladu z zgornjo ugotovitvijo začetnice imena in priimka ne spadajo v kategorijo osebnih podatkov, zaradi česar tudi niso podvrženi strogemu režimu njihovega varstva po ZVOP-1-UPB1 in drugih predpisih s področja varstva osebnih podatkov, kljub temu, da določena oseba (npr. prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
4. Sklepno
Pooblaščenec ugotavlja, da vsebina seznama »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73« z začetnicami imena in priimka, ki ga zahteva prosilec, ne predstavlja izjeme, ki jo predvideva 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj podatkov ni mogoče opredeliti kot osebne podatke, zaradi česar tudi njihovo razkritje javnosti ne bi predstavljalo kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku tridesetih (30) dni od vročitve te odločbe posredovati dokument z naslovom »Diplomanti iz l. 1973 od št. 01/73 do 30/73«, ki vsebuje podatke o številki diplome, začetnici priimka in začetnici imena za 30 diplomantov
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka