Hosing svetovanje d.o.o. - Ministrstvo za gospodarstvo
+ -Številka: 090-93/2009
Kategorije: Poslovna skrivnost
Številka: 090-93/2009/
Datum: 17. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Hosting d.o.o., Metelkova 7, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik…, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana št. 090-7/2009/5 z dne 29. 5. 2009 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 13. 5. 2009 pri organu vložil zahtevo za vpogled v dokumentacijo javnega razpisa za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Organ je s strani podjetja … d.o.o., Spodnje …(stranski udeleženec) dne 29. 5. 2009 prejel dopis, iz katerega izhaja, da je organ stranskega udeleženca dne 19. 5. 2009 pozval, da za uveljavljanje poslovne skrivnosti predloži dokaz po prvem in drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.) s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) ter obrazložitev kakšna škoda bi podjetju z razkritjem zahtevanih informacij nastala in kako bi razkritje vplivalo na konkurenčni položaj podjetja. V dopisu z dne 29. 5. 2009 stranski udeleženec navaja, da je kakršenkoli podatek v vlogi v trenutni fazi tajen, razen podatkov, ki že po zakonu ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost, in so torej po zakonu javni. Navaja, da so javni vsi tisti podatki, ki so vpisani v sodni register ter podatki o medletnih in letnih računovodskih izkazih, ki so dostopni že na podlagi zakona. Izdaja kakršnekoli ostale dokumentacije, ki jo je stranski udeleženec dostavil oziroma, ki jo je priložil kot vlogo na razpis, ima po mnenju stranskega udeleženca lahko vpliv na tržni ugled podjetja, na konkurenčno sposobnost ter lahko ogrozi celoten obstoj podjetja. Konkurenčna prednost je po mnenju stranskega udeleženca namreč osrednji dejavnik uspešnega poslovanja, rasti in razvoja. Projekt je trenutno v fazi izgradnje in je zato izpostavljen zunanjim vplivom ter tveganjem za krajo idej. V dokumentaciji so opredeljene vse ideje, marketing, poslovanje ter trženje celotnega bodočega hotela. Z uporabo takih podatkov, ki za stranskega udeleženca predstavljajo poslovno skrivnost, podjetje dosega in ohranja prednost pred ostalimi podjetji v panogi. Razkrivanje načrta trženja in investicijskega programa za naložbeni projekt bi ogrozilo tako trenutno kot tudi bodoče poslovanje podjetja. Stranski udeleženec je dopisu priložil tudi Sklep o varovanju poslovnih podatkov, ki je bil sprejet 18. 1. 2008 (Sklep), iz katerega izhaja, da je kot poslovno skrivnost opredelil vse podatke, ki so vezani na projekt Hotel …, razen podatkov, za katere zakon izrecno določa, da ne morejo biti poslovna skrivnost. Nadalje je v Sklepu opredeljeno tudi, da je kot poslovna skrivnost opredeljena vsa dokumentacija, ki je vezana na gradnjo objekta, načrt trženja, investicijski načrt, vsi podatki, vezani na projekt Hotel …, vsi podatki, ki se bodo pridobivali in zbirali v času izvedbe oz. do zaključka projekta (pričetek poslovanja Hotela …).
Organ je dne 29. 5. 2009 izdal odločbo št. 090-7/2009/5, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Zavrnil mu je vpogled v naslednje dokumente:
- Plan poslovanja podjetja – obrazec 4a
- Podatki o investiciji – obrazec št- 5, 5a in 5b
- Investicijski program za naložbeni projekt »Hotel…« …
- Načrt trženja – »Hotel …«….
Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je stranski udeleženec vložil vlogo za sofinanciranje investicije »Hotel … « na podlagi javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura, ki ga je organ objavil v Uradnem listu RS, št. 51/2007 z dne 8. 6. 2007. Skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije je stranski udeleženec vlogi priložil tudi izjavo o poslovni skrivnosti, na osnovi katere je za poslovno skrivnost označil Plan poslovanja podjetja – obrazec 4a prijave za razpis, Investicijski program za naložbeni program za naložbeni projekt »Hotel…« …in Načrt trženja – »Hotel…«….
Organ je ocenil, da vsa dokumentacija, ki jo je kot poslovno skrivnost opredelil stranski udeleženec, ne more biti označena kot taka, saj določeni deli dokumentacije vsebujejo podatke, ki so po zakonu javno dostopni. Hkrati je organ ugotovil, da je predmet zahteve prosilca vpogled v celotno dokumentacijo in da bi vpogled v takem obsegu lahko povzročil neprecenljivo škodo, katere posledice je težko oceniti. Vsekakor bi bil obseg potencialne škode dovolj velik, da bi znižal dolgoročno konkurenčno prednost stranskega udeleženca, njegov uspešen razvoj in učinkovitost le-tega. Dokumenti, v katere vpogled je organ prosilcu zavrnil, vsebujejo podatke o investiciji, poslovnem planu, tržnem in programskem načrtovanju investicije ter njegovih ciljih, finančni analizi, trženjskem načrtu in trženjski strategiji ter vrednostni opredelitvi trženjskih ciljev, kar je v skladu s Sklepom opredeljeno kot poslovna skrivnost stranskega udeleženca.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je organ pri svoji odločitvi napačno uporabil materialno pravo. Prosilec navaja, da je potrebno določbo prvega odstavka 39. člena ZGD-1 v povezavi z določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlagati zelo restriktivno, še posebej v postopkih, kjer je transparentnost zelo pomembna, da bi se preprečile morebitne zlorabe teh določb. Prosilec meni, da bi moral stranski udeleženec kot poslovno skrivnost označiti le posamezne informacije in ne celotnega dokumenta oziroma dokumentov, ki so hkrati dokaz o izpolnjevanju pogojev za kandidiranje na razpisu ter so na podlagi teh kandidatu dodeljena sredstva ESRR. Ker je stranski udeleženec za poslovno skrivnost v celoti označil dokumente, ki jih je moral posredovati zaradi zahtev razpisa, ni zasledoval namena zaščite poslovnih skrivnosti, temveč le namen, da se zainteresirani javnosti in drugim kandidatom prepreči vpogled v informacije, ki so ključne za nadzor nad porabo javnih sredstev. Javni razpis je namreč določal, da se izvaja po pravilih državnih pomoči, kar pomeni, da se s podelitvijo sredstev določenemu kandidatu porabijo javna sredstva. ZDIJZ pa v tretjem odstavku 6. člena določa, da se dostop ne glede na obstoj izjeme po prvem odstavku 6. člena, lahko dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Prosilec tako meni, da se je stranski udeleženec s tem, ko je kot poslovno skrivnost označil tako velik obseg dokumentacije, želel le izogniti javnosti tudi tistih informacij, ki sicer ne predstavljajo poslovne skrivnosti v objektivnem smislu.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-93/2009/2 z dne 7. 7. 2009 stranskega udeleženca pozval, naj se vključi v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec ter se opredeli, ali dokumenti, ki jih zahteva prosilec, zanj predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ. Pooblaščenec je dne 15. 7. 2009 prejel dopis stranskega udeleženca, s katerim je ta vstopil v pritožbeni postopek. Stranski udeleženec meni, da pri konkretnih dokumentih ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot to navaja prosilec. Razpisna dokumentacija, ki je predmet vloge pri organu, po mnenju stranskega udeleženca ne more predstavljati podatka o porabi javnih sredstev, ki jo ima glede predpisane izjeme v mislih ZDIJZ. Iz dokumentacije so namreč razvidni zgolj pogoji o izpolnjevanju razpisnih pogojev in ne poraba javnih sredstev. Izjema glede porabe javnih sredstev se po mnenju stranskega udeleženca uporablja za namen preveritve, ali so bila javna sredstva uporabljena v skladu z njihovim namenom. ZDIJZ ima po mnenju stranskega udeleženca v mislih tisto dokumentacijo, ki neposredno kaže na način porabe javnih sredstev in ne tisto, ki je predmet izkazovanja pogojev.
Z dopisom št. 090-93/2009/3 z dne 9. 7. 2009 je Pooblaščenec organ pozval za dostavo dokumentov, na katere se pritožba prosilca nanaša. Zahtevane dokumente je Pooblaščenec od organa prejel 10. 7. 2009.
Prosilec je v pritožbenem postopku priglasil tudi stroške postopka, in sicer v priloženem stroškovniku.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Informacija javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I s spremembami; Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
- da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
- da organ z njo razpolaga,
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije .
Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal ali gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. V konkretnem primeru je prosilec zahteval vpogled v dokumentacijo javnega razpisa za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva. Organ je na podlagi Proračuna Republike Slovenije za leto 2007 (Ur. l. RS, št. 116/05 in 126/06) in Proračuna Republike Slovenije za leto 2008 (Ur. l. RS, št. 126/06), Zakona o izvrševanju proračuna Republi¬ke Slovenije za leto 2007 in 2008 (Ur. l. RS, št. 126/06), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slove¬nije (Ur. l. RS, št. 13/06; PPIPRS), Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04), Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem (Ur. l. RS, št. 132/06 in 23/07) in Uredbe o izvaja¬nju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 41/07) predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba o izvaja¬nju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 v 4. členu določa, da organ lahko nastopa v vlogi posredniškega telesa za izvajanje operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Iz navedenega izhaja, da je organ konkretni javni razpis izvedel v okviru svojih delovnih nalog, v okviru le-teh pridobil dokumente, ki jih prosilec zahteva, zato zadeva nedvomno spada v njegovo delovno področje.
Organ v nobenem trenutku ni zanikal, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da le-ti obstajajo, to dejstvo torej v konkretnem postopku ni sporno. Nenazadnje je organ Pooblaščencu na njegovo izrecno zahtevo, zahtevane dokumente tudi takoj posredoval.
2. Stranski udeleženec v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe … d.o.o., …, …, je organ družbo pozval k prijavi stranske udeležbe v postopku oziroma, da se izjasni, ali zahtevani podatki zanj predstavljajo katero izmed izjem, navedenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Družba …d.o.o. je organu posredovala Sklep in obrazložitev, iz katere izhaja, da kot stranski udeleženec vstopa v postopek na prvi stopnji. Organ je to upošteval, vendar stranskemu udeležencu odločbe ni vročil, kar sicer predstavlja kršitev upravnega postopka, ki pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni bistvena. Pooblaščenec je stranskega udeleženca pozval, naj kot stranski udeleženec vstopi tudi v pritožbeni postopek, kjer bo lahko zavaroval svoje pravice in koristi, saj mu prvostopenjska odločba ni bila vročena in mu tako ni bila dana možnost pritožbe. Pooblaščenec je dne 15. 7. 2009 prejel dopis stranskega udeleženca, s katerim le-ta vstopa v pritožbeni postopek.
3. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
3.1. Poslovna skrivnost
Ker se je stranski udeleženec v postopku skliceval na Sklep, je v obravnavanem primeru potrebno zahtevani dokument najprej obravnavati v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Pooblaščenec je tako najprej presojal, ali so izpolnjene zahteve, ki jih določa ZGD-1 za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Po 1. odstavku 39. člena ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).
V dopisu, ki ga je Pooblaščenec prejel 15. 7. 2009, stranski udeleženec navaja, da je s Sklepom opredelil podatke, ki se nanašajo na projekt »Hotel …« …kot poslovno skrivnost, s čimer je zadostil zahtevi iz 39. člena ZGD-1, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako s sklepom določi družba. Stranski udeleženec je s Sklepom določil, da se za poslovno skrivnost smatrajo vsi podatki, vezani na projekt, kar vključuje med drugim tudi dokumentacijo, vezano na gradnjo objekta. Pri zahtevanih dokumentih ne gre za informacije, ki bi bile po zakonu javne ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Po mnenju stranskega udeleženca mu iz tega razloga ni potrebno dokazovati, da bi mu nastala občutna škoda, če bi za te informacije izvedela nepooblaščena oseba, saj se drugi odstavek 39. člena ZGD-1 uporablja le za primer, ko poslovna skrivnost ni opredeljena s sklepom.
Pooblaščenec ugotavlja, da je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega merila mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana bodisi v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. V konkretnem primeru je podana v posamičnem aktu, in sicer je to Sklep. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna. Navedeni akt, torej v konkretnem primeru Sklep, mora vsebovati tudi podatke o tem, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, kar zaradi določnosti in jasnosti zahteva ZGD-1 v prvem odstavku 40. člena. Z načinom varovanja je zlasti mišljeno, da sklep ne le, da določa podatke, ki so poslovna skrivnost, temveč mora določiti tudi, kdo in kako hrani podatke, ter kdo odloča o tem, kdaj in kako se podatki sporočajo drugim osebam. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so torej samo tista dejanja, ki so bila kot taka že pred kršitvijo določena z odredbo (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196).
V konkretnem primeru predloženi Sklep stranskega udeleženca izpolnjuje vse zakonske pogoje, ki jih za to določa 40. člen ZGD-1. Določa namreč podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost ter tudi način, kako naj se poslovna skrivnost varuje (točki III.I.I., III.I.II. Sklepa). Sklep tudi ne velja za nazaj, saj je bil izdan 18. 1. 2008, iz navedb prosilca v spisu pa izhaja, da se je stranski udeleženec prijavil na razpis za odpiranje, ki je bilo izvedeno dne 4. 6. 2008.
Pooblaščenec torej na podlagi vpogleda v dokument, ki je predmet presoje, navedb stranskega udeleženca in Sklepa ugotavlja, da je zahtevana dokumentacija, do katere je prvostopenjski organ prosilcu dostop zavrnil, pravilno ter v skladu z določbami ZGD-1 označena kot poslovna skrivnost ter da noben od dokumentov ni označen kot poslovna skrivnost v nasprotju s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. Navedeni člen ZGD-1 pravi, da kot poslovna skrivnost ne more biti določen podatek, ki je po zakonu javen ali ki pomeni kršitev dobrih poslovnih običajev ali zakona. Noben od zahtevanih dokumentov namreč ne vsebuje takih informacij, ki bi izpolnjevale pogoje iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Kot navedeno zgoraj, gre le za vsebinske podatke, ki se nanašajo na konkreten projekt in, ki so z vidika podjetja zelo občutljivi poslovni podatki, saj se tičejo njegove konkurenčne prednosti na trgu. Vsebujejo namreč navedbe o planu poslovanja, podatke o investiciji, pričakovane rezultate projekta, celoten investicijski program, ki obsega cilje investicije, analizo tržnih možnosti, tržno in programsko načrtovanje projekta, kvantitativno in vrednostno načrtovanje projekta, tehnološko-tehnične elemente, planirano strukturo kadrov, analizo lokacije, analizo vplivov na okolje in podobne podatke, ki vsi skupaj in vsak zase niso nič drugega kot poslovni podatki družbe v najožjem smislu. Dokument Načrt trženja vsebuje podatke o strategiji trženja, trženjskem načrtu, SWOT analizo, opredelitev ciljev, trženjsko strategijo, finančnem načrtu, uresničitvi delovanja, organizaciji in nadzoru trženjskih aktivnosti ter statistične obdelave podatkov. Pooblaščenec je torej odločil, da v zahtevanih dokumentih, do katerih je bil dostop prosilcu zavrnjen, ni podatkov, ki bi lahko bili javni na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in ne bi mogli biti kot poslovna skrivnost določeni s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Ker je Pooblaščenec odločil, da je stranski udeleženec pravilno in v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 po subjektivnem kriteriju označil dokumente kot poslovno skrivnost, se v presojo objektivnega kriterija iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1 niti ni spuščal.
Pooblaščenec je nadalje presojal še pritožbene navedbe prosilca, da je v konkretnem primeru potrebno omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov zato, ker le-ti predstavljajo izjemo po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer da gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Pooblaščenec opozarja, da je vsebina določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena v tem, da so s porabo javnih sredstev mišljene vse informacije, ki so s porabo neposredno povezane. Pri porabi javnih sredstev mislimo tako državni proračun kot tudi proračun EU ali proračune lokalnih skupnosti oziroma vsakršno porabo sredstev, ki so pridobljena s strani javnega sektorja. Pri razumevanju te izjeme se je potrebno omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev. Gre namreč za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati ozko. V nasprotnem primeru bi bile preko te izjeme lahko javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ. Tako je v konkretnem primeru nedvomno, da je na primer podatek o tem, koliko sredstev (torej podatek o višini sredstev) je stranski udeleženec (podatek o prejemniku sredstev) na javnem razpisu pridobil, nedvomno informacija javnega značaja. Te podatke bi organ moral razkriti tudi, če bi bili v vlogi in ustreznem sklepu o poslovni skrivnosti v skladu z ZGD-1 označeni kot poslovna skrivnost. Dokumenti, do katerih je bil dostop prosilcu zavrnjen, pa so drugačne narave. Iz teh dokumentov izhaja, kot je pravilno ugotovil že organ prve stopnje, da so v njih opredeljene vse ideje, marketing, poslovanje ter trženje celotnega bodočega hotela, torej vse poslovne informacije, ki so povezane s projektom izgradnje hotela. Z uporabo takih podatkov podjetje dosega in ohranja prednost pred ostalimi podjetji v panogi. Razkrivanje načrta trženja in investicijskega programa za naložbeni projekt bi ogrozilo tako trenutno kot tudi bodoče poslovanje podjetja. Pooblaščenec meni, da so pri izjemi v zvezi s porabo javnih sredstev, kot je navedeno že zgoraj, mišljene informacije, ki predvsem iz kvantitativnega vidika prispevajo k transparentnosti porabe javnih sredstev. Podatki, ki se nanašajo na poslovne načrte in ideje stranskega udeleženca in jih vsebujejo dokumenti, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, po mnenju Pooblaščenca vsebinsko ne izpolnjujejo pogojev, ki jih za razkritje z uporabo izjeme v zvezi s porabo javnih sredstev določa ZDIJZ. Po mnenju Pooblaščenca gre pri konkretnih dokumentih za dokumente, ki vsebujejo kvalitativne podatke v zvezi s projektom, ki ga je stranski udeleženec prijavil na javni razpis za dodelitev sredstev. Ti podatki v ničemer ne kažejo na zakonitost ali nezakonitost podeljevanja teh sredstev oziroma na način porabe javnih sredstev. Izpolnjevanje pogojev iz razpisa namreč v konkretnem primeru dokazuje že samo dejstvo, da dokumenti obstajajo in so bili priloženi vlogi stranskega udeleženca, s katero se je prijavil na razpis. Zato, da bi izpolnil razpisne pogoje, je vlagatelj namreč moral svoji vlogi priložiti navedene dokumente (njihova vsebina za izpolnjevanje pogojev ni bila pomembna, pomembna je bila pri ocenjevanju vlog v skladu s postavljenimi merili). Razkrivanje vsebine takih podatkov, pa ni namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 39. člena ZDIJZ.
Nenazadnje Pooblaščenec opozarja tudi na dejstvo, da je organ že v objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS pod točko 12. navedel, da so informacije javnega značaja vsi podatki iz vlog, ki jih strokovna komisija odpre, razen tistih, ki jih predlagatelj posebej označi kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost se ne more nanašati na celotno vlogo. Podatki iz prejete dokumentacije se bodo obravnavali kot poslovna skrivnost, vendar le v kolikor bo predlagatelj v prijavi jasno označil, kateri podatki se v skladu z ZGD in internimi akti predlagatelja smatrajo kot poslovna skrivnost. Odpiranje vlog ni potekalo javno. Iz navedenega je sklepati, da je organ predlagateljem že v fazi prijave na razpis omogočil, da v skladu z določbami ZGD-1 kot poslovno skrivnost določijo vse podatke, za katere menijo, da bi jim njihovo razkritje lahko povzročilo škodo. Ostali predpisi, ki so bili podlaga za objavo javnega razpisa s strani organa, pa ne vsebujejo nobene določbe, ki bi drugače urejala določitev poslovnih skrivnosti v dokumentih, ki so jih vlogi za pridobitev sredstev zaradi izpolnjevanja pogojev morali predložiti predlagatelji.
Zaradi vsega do sedaj navedenega Pooblaščenec ni mogel ugoditi pritožbi niti v delu, kjer pritožnik zatrjuje, da bi bilo potrebno dovoliti dostop do posameznih podatkov, ki so v zahtevanih dokumentih in so javni po samem zakonu oziroma niti v delu, kjer pritožnik zatrjuje prevlado izjeme nad izjemo glede porabe javnih sredstev. Prosilec upravičenosti te zahteve tudi v ničemer ni izkazal. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, zagotovo je pomemben tudi interes javnosti do poštenega in strokovnega delovanja organa ter transparente porabe javnih sredstev, vendar je bilo temu po prepričanju Pooblaščenca zadoščeno že s tem, ko je organ prosilcu omogočil vpogled v preostali del dokumentacije, ki jo je v svoji vlogi priložil stranski udeleženec.
4. Stroški postopka
Prosilec je po pooblaščencu v pritožbi, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 1. 7. 2009, priglasil naslednje stroške v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 67/2008 – ZodvT):
- odvetniška nagrada za sestavo pritožbe 350 EUR
- materialni stroški 20 EUR
- DDV na odvetniške storitve 20%.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam zakon ne ureja, napoti na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP za upravne postopke pred organi v prvem odstavku 53. člena določa, da smejo stranke v postopkih imeti pooblaščenca, ki jih zastopa v postopku. Drugi odstavek 53. člena še določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Drugi odstavek 54. člena še podrobno določa, da se za zastopanje pred organom lahko pooblasti tudi odvetniška družba. Prosilec je torej upravičen imeti odvetnika, ta pa je za svoje delo v skladu s 114., 118. in 213. členom ZUP upravičen terjati plačilo.
Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo prvega odstavka 113. člena ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato ta, v skladu z navedeno določbo prvega odstavka 113. člena ZUP, sam nosi stroške tega postopka.
5. Zaključek
Pooblaščenec je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil iz razlogov po drugem odstavku 248. člena ZUP, saj je, kot izhaja iz obrazložitve te odločbe, ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene (izostanek vročitve odločbe prve stopnje stranskemu udeležencu), saj je bila odločitev organa prve stopnje takšna, da je varovala interese stranskega udeleženca in to, da mu odločba prve stopnje ni bila vročena, zanj v konkretnem primeru ni imelo nikakršnih pravnih posledic. Pravno varstvo zoper odločbo prvostopenjskega organa bo stranski udeleženec lahko namreč uveljavljal tudi na podlagi odločbe Pooblaščenca.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana št. 090-7/2009/5, z dne 29. 5. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mag. Nataša Brenk
Svetovalka informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka