Dimnikarstvo Pečnik Gašper s.p. - MOP
+ -Številka: 090-89/2009
Kategorije: Osebni podatek
Številka: 090-89/2009/5 (povezava 090-90/2009/, 090-91/2009/ in 090-92/2009)
Datum: 2.10. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Dimnikarstva Gašper Pečnik s. p., Šalek 108, 3320 Velenje (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2009/2, 090-25/2009/2, 090-20/2009/2 in 090-21/2009/2, vse z dne 29. 5. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009, se zavrne.
2. Pritožbam prosilca zoper odločbe organa št. 090-5/2009/2, 090-25/2009/2 in 090-20/2009/2, vse z dne 29. 5. 2009 se delno ugodi in se odločbe odpravijo.
3. Zahtevam prosilca z dne 28. 4. 2009, 29. 4. 2009 in 30. 4. 2009, ki se nanašajo na informacije o % zasedenosti kadra za …. ter dokumente, ki izkazujejo navedbo dimnikarskega območja za ……., se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Obrazec Priloga, z dne 3. 12. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Braslovče, Črna na Koroškem, Dravograd, Ljubno, Luče, Mežica, Mozirje, Nazarje, Podvelka, Polzela, Radlje ob Dravi in Velenje;
- Obrazec Priloga, z dne 21. 1. 2009; ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Mislinja, Muta, Prebold, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Tabor, Vransko, Vuzenica in Žalec ter
- Obrazec Priloga, z dne 28. 1. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarsko območje Gornji Grad,
pri čemer mora na vseh dokumentih prikriti ime in priimek delavca.
4. Del zahteve prosilca z dne 28. 4. 2009, 29. 4. 2009 in 30. 4. 2009, ki se nanaša na:
- pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv, datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta, za ……
- navedbo dimnikarskega območja, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve, za ……… ter
- % zasedenost kadra, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve za ……
se zavrne.
5. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 29. 6. 2009 prejel v pristojno reševanje pritožbe prosilca zoper odločbe organa št. 090-5/2009/2, 090-25/2009/2, 090-20/2009/2 in 090-21/2009/2, vse z dne 29. 5. 2009.
Pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-5/2009/2, z dne 29. 5. 2009
Prosilec je dne 28. 4. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval informacije o zaposlenih kadrih v družbi EKO DIM d.o.o., Ravne na Koroškem, ki izvajajo dimnikarske storitve, in sicer pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv, datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta, navedba dimnikarskega območja, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve, za …..
Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-5/2009/2, z dne 29. 5. 2009, zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se zahteva prosilca nanaša na posredovanje osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilec je dne 20. 6. 2009 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-5/2009/2, z dne 29. 5. 2009. V pritožbi navaja, da koncesionar izvaja storitve dimnikarske javne službe z delavci, ki niso bili navedeni v vlogah, na podlagi katerih si je koncesionar pridobil prve koncesije brez javnega razpisa. Delavci, ki izvajajo dimnikarske storitve, ki je javna služba, nimajo strokovne izobrazbe dimnikar oz. dimnikarski mojster, kar je v nasprotju z 11. členom Uredbe. Glede na navedeno prosilec navaja, da je koncesionar kazensko in materialno odgovoren, ker je v svojih vlogah navajal neresnične podatke. Ker je organ seznanjen z listinami, s katerimi razpolaga in iz katerih je razvidno, da se podatki ne ujemajo, z zavrnitvijo dostopa do podatkov vedoma zavlačuje postopek. Nadalje prosilec navaja, da se z razlago, da gre pri razkritju imena in priimka, strokovne izobrazbe, datuma pridobitve strokovne izobrazbe in območje, kjer posamezni kader dela, za razkritje osebnih podatkov, ne strinja. Koncesionar sam v svojih javnih objavah, brošurah, poimensko predstavlja kader, kar pomeni, da so delavci, ki izvajajo javno gospodarsko službo, prepoznavni. Prav tako koncesionar na računih navaja ime in priimek delavca, ki izvaja storitev pri uporabniku. Ker gre pri dimnikarstvu za javno gospodarsko službo, katere namen je zadovoljevanje javnih potreb, potem javno prevladuje nad zasebnim. Nazadnje prosilec navaja, da ni spraševal po imenih in priimkih, saj si je le-te pridobil iz javno dostopnih brošur koncesionarja, poizvedba po zahtevanih informacijah pa ne predstavlja osebnega podatka, zato je organ kršil ZDIJZ, kar je že bilo ugotovljeno v predhodnih postopkih z odločbo Pooblaščenca št. 021-59/2008/8.
Organ je pritožbo prosilca skupaj s pripadajočo dokumentacijo v skladu z 245. členom ZUP dne 29. 6. 2009 odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-20/2009/2, z dne 29. 5. 2009
Prosilec je dne 29. 4. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval informacije o zaposlenih kadrih v družbi EKO DIM d.o.o., Ravne na Koroškem, ki izvajajo dimnikarske storitve, in sicer pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv, datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta, navedba dimnikarskega območja, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve, za ……..
Dne 29. 5. 2009 je organ izdal odločbo št. 090-20/2009/2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahteva prosilca se namreč nanaša na posredovanje osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 20. 6. 2009 vložil pritožbo, v kateri navaja iste pritožbene navedbe kot v pritožbi z dne 20. 6. 2009 zoper odločbo organ št. 090-5/2009/2, z dne 29. 5. 2009.
Organ je dne 29. 6. 2009 v skladu z 245. členom ZUP, v zvezi s 27. členom ZDIJZ, pritožbo skupaj s pripadajočo dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-25/2009/2, z dne 29. 5. 2009
Prosilec je dne 30. 4. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval informacije o zaposlenih kadrih v družbi EKO DIM d.o.o., Ravne na Koroškem, ki izvajajo dimnikarske storitve, in sicer pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv, datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta, navedbo dimnikarskega območja, % zasedenosti kadra, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve za ……..
Organ je z odločbo št. 090-25/2009/2, z dne 29. 5. 2009, zahtevo prosilca z dne 30. 4. 2009 zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahteva prosilca se namreč nanaša na posredovanje osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 20. 6. 2009 vložil pritožbo, v kateri navaja iste pritožbene navedbe kot v pritožbi z dne 20. 6. 2009 zoper odločbo organ št. 090-5/2009/2, z dne 29. 5. 2009.
Organ je pritožbo prosilca skupaj s pripadajočo dokumentacijo v skladu z 245. členom ZUP dne 29. 6. 2009 odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009
Prosilec je dne 30. 4. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopijo poročila o opravljenih dimnikarskih storitvah za leto 2007 in 2008 v skladu s koncesijskimi pogodbami za dimnikarski območji Šmartno ob Paki in Šoštanj.
Dne 29. 5. 2009 je organ izdal odločbo št. 090-21/2009/2, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 30. 4. 2009 zavrnil. V obrazložitvi navedene odločbe je organ zapisal, da ne razpolaga z zahtevanimi poročili, ker sistem elektronskega vodenja evidence, kot je to predvideno v 24. členu Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS. Št. 128/2004 in 18/2005-popr.), še ni vzpostavljen.
Prosilec je dne 20. 6. 2009 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo, saj je organ v skladu s 7. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe (Uradni list RS, št. 105/2007) dolžan izvajati strokovni nadzor na izvajalci dimnikarske službe. Prav tako so izvajalci obvezne javne službe, dimnikarstvo, dolžni enkrat letno do 31. 3. tekočega leta posredovati podatke o opravljenih storitvah za preteklo leto. Tako prosilec navaja, da ugotovitve organa, da s poročili ne razpolaga, ker še niso vzpostavljene elektronsko vodene evidence, še ni razlog, da si organ ne bi mogel pridobiti poročil od izvajalca v papirnati obliki. Organ je že v letu 2007 na spletnih straneh in s pozivom objavil obliko poročila, ki jih mora posredovati koncesionar za posamezno dimnikarsko območje, zato sprenevedanje, da elektronska povezava ne obstaja, ni zadosten razlog za zavrnitev dostopa.
Organ je 29. 6. 2009 v skladu z 245. členom ZUP, v zvezi s 27. členom ZDIJZ, pritožbo skupaj s pripadajočo dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Združitev zadev in nadaljnji postopek
Pooblaščenec je dne 10. 7. 2009, na podlagi 130. člena ZUP (združitev zadev v en postopek) v povezavi s 14. členom ZUP (ekonomičnost postopka), s sklepom združil vse navedene postopke v en postopek, ki se vodi pod št. 090-89/2009.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 21. 7. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Pojem in pomen informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Ministrstvo za okolje in prostor. Vlada in njena ministrstva (resorji) so že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države, njihovo delovanje in status pa ureja Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo, 126/2007-ZUP-E in 48/2009; v nadaljevanju ZDU-1-UPB4). Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu 1. člena ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu. Področni zakon na področju okolja, Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 - uradno prečiščeno besedilo - UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), pa hkrati z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij iz leta 1998, spodbuja čim večjo obveščenost javnosti in dostopnost do okoljskih podatkov.
Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 in 149).
ZDU-1-UPB4 v 36. členu določa, da Ministrstvo za okolje in prostor opravlja naloge na področjih okolja in prostora. Za konkretni primer opravljanja dimnikarskih storitev (torej nalog na področju okolja) ZVO-1 določa, da Ministrstvo za okolje, skladno s 148. členom tega zakona, zagotavlja izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja z izvajanjem meritev, pregledovanjem in čiščenjem kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (dimnikarska služba). Uredba, sprejeta na podlagi tega zakona, določa, da se dimnikarska služba opravlja s podelitvijo koncesije, koncedent pa je Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor. Pooblaščenec je iz tega razloga ugotovil, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, saj je le-ta pristojen za podeljevanje koncesij za opravljanje dimnikarskih storitev.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali organ z njimi razpolaga, ali se informacije nahajajo v materializirani obliki in ali je v konkretnem primeru morebiti podana katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere je dostop do zahtevanih informacij potrebno zavrniti.
2. Ogled in camera
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 21. 7. 2009 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera glede zahteve prosilca z dne 30. 4. 2009, kjer zahteva poročila o opravljenih dimnikarskih storitvah za leti 2007 in 2008 za dimnikarsko območje Šmartno ob Paki in Šoštanj, pojasnil, da s poročili ne razpolaga ter navaja iste argumente kot v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec si je na ogledu in camera ogledal vse dokumente v zvezi zadev vodenih v zvezi z vlogami družbe EKO DIM d.o.o. na prvi poziv za pridobitev koncesije za opravljanje dimnikarske javne službe in dokumente dveh vlog iste družbe v zvezi z javnim razpisom za dimnikarsko območje Šoštanj in Šmartno ob Paki. Organ je Pooblaščencu izročil kopije dokumentov, ki se nanašajo na izobrazbo in ostale podatke oseb, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec je na ogledu ugotovil, da organ ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, kar organ pojasnjuje z dejstvom, da nekatere osebe, ki jih navaja prosilec, niso bile bodisi zaposlene pri družbi EKO DIM d.o.o. v letu 2004, iz katerega so vloge, bodisi jih družba enostavno ni navedla v vlogah in torej tudi ni priloženih dokazil o izobrazbi. Organ še pove, da ima koncesionar dve (2) letni prehodni rok, v katerem mora izpolniti kadrovske zahteve, ki jih določa Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/2004, 57/2006, 105/2007 in 102/2008; v nadaljevanju Uredba o dimnikarski službi). Iz dokumentov pa je razvidno, da so bile koncesijske pogodbe sklenjene v letu 2008 in 2009, kar pomeni, da prehodni rok (2 leti) še ni potekel, zato tudi organ še ni preverjal pogojev glede kadra.
Pooblaščenec je na ogledu in camera prejel dokumente, ki izkazujejo pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv, datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe (spričevala o zaključnem izpitu, obvestila o uspehu pri zaključnem izpitu, spričevalo o mojstrskem izpitu, kopijo delovne knjižice…) za …. Prav tako je prejel dokument, ki izkazuje % zasedenosti kadra za …. ter dokument, ki izkazuje navedbo dimnikarskega območja za ……
3. Meje preizkusa pritožbe in ugotovitve Pooblaščenca
247. člen ZUP v prvem odstavku določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Drugi odstavek navedenega člena določa, da organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato pri obravnavanju pritožbenih zadev na ogledu pri organu preverjal obstoj dokumentov, ki jih je prosilec opredelil v zahtevah. Po uradni dolžnosti pa je Pooblaščenec preveril še obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ združene zahteve zavrnil bodisi zaradi domnevnega neobstoja zahtevanih dokumentov, bodisi zaradi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).
4. Obstoj informacije javnega značaja
Organ se v izpodbijani odločbi št. 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009 in na ogledu in camera sklicuje na to, da ne razpolaga z zahtevano informacijo, t.j. poročilom o opravljenih dimnikarskih storitvah za leto 2007 in 2008 v skladu s koncesijskimi pogodbami za dimnikarski območji Šmartno ob Paki in Šoštanj. Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec meni, da ni razumnih razlogov, da navedbam organa, povzetim v zapisniku o ogledu in camera št. 090-89/2009/4, z dne 21. 7. 2009, in v odločbi organa, o neobstoju dokumentov, ne bi verjel. Organ je Pooblaščencu namreč pojasnil, da ne razpolaga s poročili o opravljenih dimnikarskih storitvah za leto 2007 in 2008 v skladu s koncesijskimi pogodbami za dimnikarski območji Šmartno ob Paki in Šoštanj, ker sistem elektronskega vodenja evidence, kot je to predvideno v 24. členu Pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, št. 128/2004 in 18/2005-popr., v nadaljevanju Pravilnik), še ni vzpostavljen. Hkrati pa Pooblaščenec na ogledu in camera med vsemi dokumenti v zvezi z družbo EKO DIM d.o.o. ni zasledil zahtevanih poročil. Pooblaščenec se sicer pri odločanju ni spuščal v vprašanje, ali bi sistem elektronskega vodenja evidence po Pravilniku moral biti vzpostavljen, saj za presojanje tega vprašanja ni pristojen. Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da trditev organa, da sistem elektronskega vodenja evidence po Pravilniku ni vzpostavljen, organu ni v korist. Pooblaščenec zato meni, da organ teh dejstev ne bi zatrjeval zgolj zato, da bi se izognil obveznosti posredovanja zahtevanih dokumentov in s tem ugotavlja, da je organ pravilno zavrnil zahteve prosilca, ker z zahtevanimi dokumenti v tem delu ne razpolaga.
Prosilec v pritožbi navaja, da ugotovitve organa, da s poročili ne razpolaga, ker še niso vzpostavljene elektronsko vodene evidence, še ni razlog, da si organ ne bi mogel pridobiti poročil od izvajalca v papirnati obliki. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da vzpostavi elektronsko vodene evidence. Prav tako Pooblaščenec meni, da si organi niso dolžni pridobiti zahtevanega dokumenta, Pooblaščenec pa nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.
Pooblaščenec tako zaključuje, da pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009 ni mogoče ugoditi, ker informacija javnega značaja ne obstaja. V konkretnem primeru namreč ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike iz 4. člen ZDIJZ.
Prav tako je Pooblaščenec na ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo:
- pridobljeno strokovno izobrazbo – naziv in datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta za …..
- navedbo dimnikarskega območja, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve, za …… ter
- % zasedenost kadra, kjer izvaja posamezni kader dimnikarske storitve za …..
Organ je še pojasnil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, kar organ pojasnjuje z dejstvom, da nekatere osebe, ki jih navaja prosilec, bodisi niso bile zaposlene pri družbi EKO DIM d.o.o. v letu 2004, iz katerega so vloge, bodisi jih družba enostavno ni navedla v vlogah in torej tudi ni priloženih dokazil o izobrazbi. Organ še pove, da ima koncesionar dve (2) letni prehodni rok, v katerem mora izpolniti kadrovske zahteve, ki jih določa uredba o dimnikarski službi. Iz dokumentov pa je razvidno, da so bile koncesijske pogodbe sklenjene v letu 2008 in 2009, kar pomeni, da prehodni rok še ni potekel, zato tudi organ še ni preverjal pogojev glede kadra.
Glede na navedeno ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga in zato ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot kriterij materializirane oblike. Ker z zgoraj navedenimi zahtevanimi informacijami organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi in zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ glede v prejšnjem odstavku omenjenih informacij napačno obrazložil zavrnitev zahteve. Organ je namreč zahteve prosilca v celoti zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namesto iz razloga neobstoja informacij. Organ je iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo odpravil in sam odločil o zahtevi prosilca kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.
5. Osebni podatek kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ je zahteve prosilca z dne 28. 4. 2009, 29. 4. 2009 in 30. 4. 2009 z odločbami št. 090-5/2009/2, 090-20/2009/2 in 090-25/2009/2, vse z dne 29. 5. 2009, zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker se nanašajo na posredovanje osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Zakonska podlaga za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov je lahko tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na morebitne izjeme, tudi izjemo varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pridobljena strokovna izobrazba
Zahtevane informacije o pridobljeni strokovni izobrazbi – naziv in datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta – za ……., se nahajajo na spričevalih o zaključnem izpitu, spričevalih o mojstrskih izpitih, spričevalu o končani osnovni šoli, izpisu iz evidence, delovni knjižici in diplomi.
Pooblaščenec je po temeljitem pregledu vsebine zahtevanih dokumentov (spričevalih o zaključnem izpitu, spričevalih o mojstrskih izpitih, spričevalu o končani osnovni šoli, izpisu iz evidence, delovni knjižici in diplomi) in zgoraj citiranih določb ZVOP-1-UPB1 ugotovil, da dokumenti vsebujejo sledeče osebne podatke:
- ime in priimek,
- datum rojstva,
- kraj rojstva (kraj, občina in država oz. republika),
- državljanstvo,
- narodnost,
- vrsta in naziv programa,
- smer,
- uspeh pri posameznih predmetih,
- uspeh zaključnega izpita/končni uspeh,
- pridobljena izobrazba/poklic.
Na tem mestu Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da sama navedba imena in priimka, brez česarkoli drugega (npr. navedbe naslova, rojstnega datuma ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka), še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in iz katerih je mogoče določiti fizično osebo (primerjaj 6. člen ZVOP-1-UPB1). Izjeme po ZDIJZ tako npr. ne morejo predstavljati podatki o osebi, na podlagi katerih osebe ni mogoče identificirati oziroma jo je mogoče identificirati samo z velikimi stroški, nesorazmerno velikim naporom ali z veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe, pri čemer bi bilo v zadevi dostopa do informacije javnega značaja napačno, če bi bila zmožnost identifikacije osebe zožena le na določen (ozek) krog ljudi zaposlenih pri družbi EKO DIM d.o.o..
Glede na prosilčeve navedbe, da delavci, ki izvajajo dimnikarske storitve v družbi EKO DIM d.o.o. nimajo strokovne izobrazbe dimnikar oz. dimnikarski mojster, kar je v nasprotju z 11. členom Uredbe o dimnikarski službi in je zato koncesionar kazensko in materialno odgovoren, ker je v svojih vlogah navajal neresnične podatke, Pooblaščenec navaja, da ima koncesionar 24 (štiriindvajset) mesečni prehodni rok, v katerem mora izpolniti kadrovske zahteve, ki jih določa Uredba o dimnikarski službi. V skladu s 17. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 57/2006) mora koncesionar, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje storitev dimnikarske službe iz 10. in 11. člena uredbe, pogoje v zvezi s številom zaposlenih oseb glede na število enakovrednih naprav (drugi odstavek 18. člena) in njihove usposobljenosti (1. točka prvega odstavka 11. člena) izpolniti najkasneje v 24 mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe. Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da so bile koncesijske pogodbe z družbo EKO DIM d.o.o. sklenjene v letu 2008 in 2009, kar pomeni, da prehodni rok (24 mesecev) za izpolnjevanje pogojev glede kadra in usposobljenosti še ni potekel, zato organ tudi še ni preverjal teh pogojev in tega tudi ni bil dolžan.
Pooblaščenec še ugotavlja, da je kot pogoj predpisan določeno število kadra z ustrezno izobrazbo in torej z vidika ZDIJZ ni relevantno, kakšno izobrazbo ima konkreten zaposleni pri družbi EKO DIM d.o.o. (npr. …..), obenem pa iz zgoraj navedene uredbe nedvomno izhaja, da lahko koncesionar te pogoje izpolni v roku 24 mesecev. V skladu s to ugotovitvijo, v konkretnem primeru ne gre za podatke, ki bi bili prosto dostopni v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ker bi kazali na izpolnjevanje pogojev za podelitev koncesije in s tem posredno na pravilnost porabe javnih sredstev.
V konkretnem primeru gre za dokumente, ki izkazujejo pridobljeno izobrazbo zaposlenih pri družbi EKO DIM d.o.o.. Glede na predhodno predstavljene ugotovitve in zakonska določila je Pooblaščenec ugotovil, da podatki v zahtevanih dokumentih (ime, priimek, naslov, datum rojstva, podatek o državljanstvu ter ostali podatki) ter tudi podatek o pridobljeni strokovni izobrazbi – naziv in datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe za zahtevane zaposlene v družbi EKO DIM d.o.o., niso prosto dostopni oziroma pomenijo izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ti podatki morajo ostati varovani v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov (3. člen ZVOP-1-UPB1), ker niso nujno potrebni za uresničevanje načela javnosti in ker za njihovo obdelavo ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1. Za uresničevanje načela javnosti zadostuje podatek o številu zaposlenih in koliko od teh ima ustrezno zahtevano izobrazbo ali kvalifikacijo in kakšno. Zahtevani podatek o pridobljeni strokovni izobrazbi – naziv in datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe za …… po svoji vsebini tako ni prosto dostopna informacija javnega značaja, pač pa izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da se zahteva prosilca, informacije o pridobljeni strokovni izobrazbi – naziv in datum zaključka pridobitve strokovne izobrazbe iz veljavnega dokumenta za zgoraj omenjene posameznike, zavrne.
% zasedenost kadra in navedba dimnikarskega območja
Pooblaščenec je nadalje presojal dokument, ki izkazuje % zasedenosti kadra za ….. ter dokumente, ki izkazujejo navedbo dimnikarskega območja za …….. Gre za tri dokumente, in sicer:
- Obrazec Priloga, z dne 3. 12. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Braslovče, Črna na Koroškem, Dravograd, Ljubno, Luče, Mežica, Mozirje, Nazarje, Podvelka, Polzela, Radlje ob Dravi in Velenje;
- Obrazec Priloga, z dne 21. 1. 2009; ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Mislinja, Muta, Prebold, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Tabor, Vransko, Vuzenica in Žalec ter
- Obrazec Priloga, z dne 28. 1. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarsko območje Gornji Grad.
Navedeni dokumenti so sestavljeni v obliki tabele, ki vsebuje sledeče podatke:
- dimnikarsko območje,
- število naprav,
- ime in priimek delavca ter
- % zasedenost.
Glede na zgoraj navedene določbe ZVOP-1-UPB1 Pooblaščenec ugotavlja, da ime in priimek nedvomno predstavljata osebni podatek, ki je hkrati varovan osebni podatek in tako pomeni izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec torej presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij.
6. Institut delnega dostopa
Institut delnega dostopa je urejen v 7. člen ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do spodaj navedenih zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
Organ mora zato prosilcu omogočiti delni dostop do sledečih dokumentov:
- Obrazec Priloga, z dne 3. 12. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Braslovče, Črna na Koroškem, Dravograd, Ljubno, Luče, Mežica, Mozirje, Nazarje, Podvelka, Polzela, Radlje ob Dravi in Velenje;
- Obrazec Priloga, z dne 21. 1. 2009; ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarska območja Mislinja, Muta, Prebold, Prevalje, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Solčava, Tabor, Vransko, Vuzenica in Žalec ter
- Obrazec Priloga, z dne 28. 1. 2008, ki je priloga h koncesijski pogodbi družbe EKO DIM d.o.o. za dimnikarsko območje Gornji Grad.
Pri tem mora uporabiti tehniko anonimizacije, s čimer je identifikacija (določenost ali določljivost) posameznikov onemogočena. V konkretnem primeru namreč podatki, ime in priimek, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009 na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe.
Pritožbam prosilca zoper odločbe organa št. 090-5/2009/2, 090-25/2009/2 in 090-20/2009/2, vse z dne 29. 5. 2009 se delno ugodi in se odločbe na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravijo. Pooblaščenec je delu zahtev prosilca z dne 28. 4. 2009, 29. 4. 2009 in 30. 4. 2009 ugodil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je Pooblaščenec zahteve prosilca zavrnil kot izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper prvo točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 090-21/2009/2, z dne 29. 5. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper drugo, tretjo, četrto in peto točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka