Prosilec - JKP Prodnik
+ -Številka: 090-85/2009
Kategorije:
Številka: 090-85/2009/
Datum: 3. 8. 2009
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 4716/09-BM, z dne 3. 6. 2009, Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, 1230 Domžale (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 4. 2009 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo, v kateri je zahteval informacijo, zakaj nekaterim posameznikom in pravnim osebam ni potrebno odvažati smeti, oziroma, zakaj nekateri plačujejo manj kot prvi. V zvezi s svojo zahtevo je prosilec navedel tudi dva konkretna primera v zvezi z odvažanjem smeti.
Pooblaščenec je dne 15. 5. 2009 prejel pritožbo prosilca zaradi molka organa, saj mu le-ta na njegova vprašanja ni odgovoril v roku 20 delovnih dni. Pooblaščenec je dne 21. 5. 2009 organ pozval, naj v roku petih dni sporoči, zakaj odločbe ni izdal, ali pa v tem času odloči v skladu z ZDIJZ in ga o tem obvesti.
Organ je dne 3. 6. 2009 izdal odločbo št. 4716/09-BM, s katero je dostop prosilca do želene informacije zavrnil. Organ v obrazložitvi navaja, da prosilčeva vprašanja niso imela narave informacij javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ, ker ne gre za informacije, ki bi se nahajale v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki bi organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ je navedel tudi, da ni dolžan ustvarjati novega dokumenta.
Na odločbo organa je prosilec dne 18. 6. 2009 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec prejel dne 22. 6. 2009. Pooblaščenec je z dopisom št. 090-85/2009/2 z dne 23. 6. 2009 pritožbo prosilca, ki je bila poslana neposredno njemu, kot pritožbenemu organu, odstopil organu ter ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom št. 5641/09-BM z dne 3. 7. 2009, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 7. 7. 2009. V njem organ pojasnjuje, da je pritožba dovoljena, pravočasna ter vložena po upravičeni osebi.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ javno podjetje, ustanovljeno z javnim denarjem s strani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče z namenom, da svojim občanom omogočijo storitve vodooskrbe, odvoda odpadne vode in ravnanja z odpadki. Svojo profitno dejavnost naj bi opravljal po Zakonu o gospodarskih javnih službah. Kot navaja prosilec, je organ, kot javno podjetje, dolžan zainteresirani javnosti odgovoriti na vprašanja, ki se neposredno tičejo izvajanja njegove dejavnosti, to pa so tudi vprašanja, ki jih je prosilec na organ naslovil v svoji elektronski zahtevi. Nadalje prosilec opisuje tudi, zakaj organ, po njegovem mnenju, javne službe ne izvaja ustrezno oziroma je sploh ne izvaja.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
2. Zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ izvajalec javne službe, ki izvaja naslednje dejavnosti:
• zbiranje, čiščenje in distribucija vode,
• zbiranje in odvajanje odpadnih vod,
• dejavnosti javne higiene (zbiranje in odvoz odpadkov, dejavnost deponij …),
• pogrebno in pokopališko dejavnost in
• geodetsko dejavnost.
Za vse izvajalce javnih služb je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem javne službe. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javne službe, od preostalih dejavnosti. Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno sploh ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javne službe, ki pomeni izvajanje javne službe, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma ki so v primeru javnih služb izvajalci servisne, storitvene dejavnosti javnega sektorja.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ javno podjetje, ustanovljeno z javnim denarjem s strani občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče in je kot javno podjetje, dolžan zainteresirani javnosti odgovoriti na vprašanja, ki se neposredno tičejo izvajanja njegove dejavnosti. Glede na pritožbene navedbe prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da organ v odločbi ni ugovarjal pasivni legitimaciji za posredovanje informacij javnega značaja in prosilčeve zahteve ni zavrnil z razloga, ker naj ne bi bil zavezanec po ZDIJZ, pač pa iz razloga, ker se odgovori na vprašanja, ki jih je organu zastavil prosilec, ne nahajajo v nobenem konkretnem dokumentu.
3. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da organ ni odgovoril na vprašanja, ki mu jih je v svoji zahtevi z dne 14. 4. 2009 zastavil prosilec, Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. člena ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca glede samega izvajanja javne službe organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj se prosilec v tem delu pritožbe omejuje le na domnevne nepravilnosti pri delovanju organa izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval dne 14. 4. 2009. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti.
4. Sklepno
Ker organ z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na prosilčeva vprašanja, ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., Savska cesta 34, 1230 Domžale, št. 4716/09-BM, z dne 3. 6. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka