Prosilka - Občina Kočevje
+ -Številka: 090-82/2009
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji
Številka: 090-82/2009/
Datum: 16. 7. 2009
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Bori Grabovac Morse, novinarke Dnevnika d.d., Kopitarjeva 2 – 4, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Občine Kočevje, Občinska uprava, Ljubljanska 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
SKLEP:
1. Pritožba prosilke se zavrže.
2. Stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec je dne 15. 6. 2009 prejel pritožbo prosilke, v kateri ta navaja, da je od organa že dvakrat poskušala dobiti podatke glede javnega zavoda Podjetniški inkubator Kočevje, natančneje informacije o finančni plati inkubatorja, ki se v večji meri financira iz denarja davkoplačevalcev. Navaja, da je od direktorja občinske uprave prejela dva odgovora, vendar v nobenem ni odgovoril na vprašanje. Prosilka je pritožbi priložila vlogo, ki jo je, po Zakonu o medijih, dne 28. 5. 2009 naslovila na organ in iz katere izhaja, da jo med drugim zanima:
- V kolikšni meri je bil realiziran plan pridobivanja sredstev v podjetniškem inkubatorju (oz. koliko denarja je zaslužil v prvih šestih mesecih delovanja)?
Organ je prosilki odgovoril dne 3. 6. 2009, pod opr. št. 091-4/2009-1504. V odgovoru navaja, da je občinski svet na seji dne 20. 5. 2009 podal pozitivno mnenje k statutu Javnega zavoda Podjetniški inkubator. Pomembno pri tem pa je, da se je Podjetniškemu inkubatorju uspelo registrirati v Evidenco B kot subjektu inovativnega okolja na Javni agenciji RS za podjetništvo in tuje investicije. To je izjemno pomembno, ker se lahko inkubirana podjetja prijavljajo na razpise slovenskega podjetniškega sklada za novo nastala podjetja. To pomeni, da bo s tem omogočeno pridobivanje sredstev vsem novim programom. Ni namen Podjetniškega inkubatorja ustvarjanja profita, ampak nasprotno, ponujanje čim ugodnejših prostorskih pogojev in omogočati podjetjem pridobivati denar na razpisih. Trenutno je v pripravi pogodba o najemu pisarniškega prostora za Znanstveno raziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti. Že v prvem delu delovanja je Podjetniški inkubator pripravil poslovni načrt za obstoječe podjetje v Kočevju.
Prosilka se je na organ ponovno obrnila 8. 6. 2009 in med drugim prosila za odgovor na naslednje vprašanje:
»V poslovnem načrtu neprofitnega Podjetniškega inkubatorja je zapisano, da bo PIK v letu 2009 ustvaril prihodke v višini 148 000 evrov, ki se bodo v naslednjih letih še povečevali. Zanima me, v kolikšni meri je bil realiziran plan pridobivanja sredstev v PIK za obdobje prvega in drugega tromesečja delovanja, saj v poročilu o delu in aktivnostih PIK za drugo tromesečje tega podatka ni. Ali so v vsoto 148 000 evrov letno všteti tudi redni letni prilivi iz proračunskega, torej davkoplačevalskega denarja, ali je/bo/naj bi teh 148 000 evrov PIK pridobil iz drugih virov? Koliko denarja je torej neprofitni PIK dobil v prvih šestih mesecih delovanja?«
Na zgoraj postavljeno vprašanje je organ prosilki posredoval odgovor dne 11. 6. 2009, in sicer je navedel, da bo poročilo o realizaciji finančnega načrta pripravljeno v skladu z Navodilom o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna.
Pritožbo prosilke je Pooblaščenec dne 18. 6. 2009 posredoval organu in ga pozval, naj postopa v skladu z 240. členom (in dalje) ZUP.
Organ je Pooblaščencu dne 26. 6. 2009 v vednost posredoval odločbo št. 090-3/2009-1504 z dne 24. 6. 2009, iz katere izhaja, da organ vztraja pri posredovanih odgovorih. Organ v obrazložitvi odločbe med drugim pojasnjuje, da so sredstva PIK – a v znesku 148.000 evrov planirana za leto 2009, kar pomeni, da se poslovni načrt mora oz. naj bi se izpolnil v letu 2009. Poslovno poročilo PIK – a za leto 2009 bo tudi obravnavano na svetu PIK- a in organih ustanovitelja, o čemer bo organ tudi obvestil prosilko.
Na odločbo organa je prosilka dne 26. 6. 2009 na Pooblaščenca ponovno vložila pritožbo. V njej navaja, da še vedno vztraja pri svoji pritožbi, ker želenih odgovorov še vedno ni prejela.
Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 090-3/2009-1504 z dne 30. 6. 2009, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 2. 7. 2009 posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 090-82/2009/10 z dne 7. 7. 2009, pozval za dostavo dokumentov, ki jih potrebuje za rešitev zadeve, in sicer vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilke in iz katerih izhajata odgovora na naslednji vprašanji:
- V kolikšni meri je bil realiziran plan pridobivanja sredstev v podjetniškem inkubatorju za obdobje prvega in drugega tromesečja delovanja (oz. koliko denarja je zaslužil v prvih šestih mesecih delovanja)?
- Ali so v vsoto 148 000 evrov letno všteti tudi redni letni prilivi iz proračunskega, torej davkoplačevalskega denarja, ali je/bo/naj bi teh 148 000 evrov PIK pridobil iz drugih virov?
Na poziv Pooblaščenca za dostavo dokumentov št. 090-82/2009/10 z dne 7. 7. 2009 se je organ odzval dne 14. 7. 2009, pri čemer je organ Pooblaščencu posredoval odredbe za zagonske stroške podjetniškega inkubatorja (elektrika, voda, komunala,…), skupaj s priloženimi računi in računovodskim izpisom stroškovnega mesta 5214031 – Delovanje podjetniškega inkubatorja. Organ je obenem navedel, da z ostalo dokumentacijo razpolaga Podjetniški inkubator, Trata XIV/6, Kočevje.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je prosilka zahtevala od organa odgovor na vprašanji kot medij po Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed). Upoštevaje navedeno bi organ moral upoštevati, da Zmed v osmem odstavku 45. člena vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena šteje kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba. Kot zavrnilni odgovor je tako mogoče šteti odgovora organa prosilki z dne 3. 6. 2009 in z dne 11. 6. 2009, na katera je prosilka vložila pritožbo dne 15. 6. 2009. Organu tako odločbe št. 090-3/2009-1504 z dne 24. 6. 2009 ne bi bilo treba izdajati.
Ker je prosilka zahtevala od organa odgovor na vprašanje kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
V moderni demokratični družbi je spoštovana vloga medijev, ki izvršujejo pomembno družbeno in demokratično funkcijo »javnega psa čuvaja«. Kot posledico poudarjene nadzorne funkcije medijev in razumevanja njihove vloge, je potrebno razumeti tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 60/2006, ZMed-A), ki je stopil v veljavo dne 24. 6. 2006. Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji boljši položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega privilegiranega položaja je krajši rok za odločanje. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
Skladno z določbo devetega odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ
in
2. na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilka se pritožuje v delu, ki se nanaša na podatke o finančnem poslovanju Podjetniškega inkubatorja Kočevje v prvem in drugem tromesečju leta 2009. Organ obenem navaja, da je Občinski svet soglasje k statutu Javnega zavoda Podjetniški inkubator Kočevje podal šele maja 2009 in da je finančni plan prihodkov 148 000 evrov predviden za celo leto, torej do konca leta 2009, kar pomeni, da se mora poslovni načrt izpolniti do konca leta 2009. Iz navedb organa tako izhaja, da niti svet javnega zavoda niti organ kot ustanovitelj še nista obravnavala finančnega poročila za leto 2009, zato organ s podatki, ki jih zahteva prosilka, naj ne bi razpolagal.
Pooblaščenec je tako moral najprej ugotoviti, ali informacije javnega značaja, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu obstajajo.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec po preučitvi celotne dokumentacije, ki mu jo je posredoval organ, ugotavlja, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori, ki jih zahteva prosilka, ne razpolaga. Dokumentacija, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, se namreč nanaša zgolj na zagonska sredstva, ki jih je organ kot ustanovitelj namenil PIK – u in ne na vsa sredstva, ki jih je oz. naj bi jih PIK pridobil do konca leta 2009. Pri tem iz same dokumentacije ni razvidno niti, ali gre le za del sredstev ali za vsa sredstva, prav tako pa ne, koliko sredstev naj bi organ sploh namenil PIK – u do konca leta 2009. Iz predloženih dokumentov obenem ni razvidno celotno finančno poslovanje PIK –a , ki zanima prosilko, ampak samo prihodki s strani organa (oz. do sedaj izplačan del prihodkov). Pooblaščenec tudi ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Vprašanja prosilke se namreč nanašajo na poslovanje PIK – a v letu 2009, pri čemer se leto še ni zaključilo, finančno poročilo za leto 2009 pa bo pripravljeno in obravnavano pri organu kot ustanovitelju v začetku leta 2010. Pooblaščenec namreč ni našel pravne podlage, iz katere bi izhajalo, da mora organ, kot ustanovitelj, mesečno ali trimesečno spremljati finančno poslovanje PIK –a. Iz navedenih dejstev torej izhaja logičen sklep, da dokument, ki je predmet zahteve prosilke, pri organu ne obstaja.
Ob tem pa Pooblaščenec še dodaja, da zgoraj navedena ugotovitev, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga organ, kot ustanovitelj PIKa – a, ne pomeni, da teh informacij nima PIK. Prosilka se za zahtevane informacije, po postopku, ki ga ureja Zmed, torej lahko obrne neposredno na PIK. Kot javni zavod je tudi PIK zavezan organ v skladu s 1. členom ZDIJZ in s tem tudi za posredovanje informacij za medije po Zmed.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka oziroma, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje 9. odst. 45. čl. ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je Pooblaščenec v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke kot nedovoljeno zavrgel.
Stroški v pritožbenem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilka sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka